ZPP člen 212, 340, 341, 370, 370/1, 377, 490.ZOR člen 220, 223, 223/1, 371, 374, 374/1.
dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno breme - navajanje dejstev - obstoj pravnega posla - poslovodstvo brez naročila - pravica poslovodje do povračila izdatkov - zastaranje - splošni zastaralni rok
Obstoj pravnega posla je za sodišče dejstvo. Stranka mora obstoj takšnega dejstva zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in po potrebi tudi predlagati izvedbo dokaza. Če prvostopenjsko sodišče ne ugotovi vsaj to, da je pravni posel obstajal, potem tega dejstva revizijsko sodišče ne more samo ugotoviti, pravnega posla pa ne uporabiti kot materialnopravno podlago za svojo odločitev.
Pravno razmerje poslovodjem brez naročila in gospodarjem posla temelji na zakonu (prvi odstavek 223. člena ZOR) in ne na pogodbi. Zato se za terjatev iz poslovodstva brez naročila ne more uporabiti triletni zastaralni rok (prvi odstavek 374. člena ZOR), tudi če sta bila poslovodja brez naročila in gospodar posla gospodarski pravni osebi, temveč daljši, petletni (371. člen ZOR).
Odpadki so bili last gospodarja posla, uničiti pa jih je dal poslovodja brez naročila. Ker je odpadke uničil nelastnik, je bilo njihovo uničenje tuj posel.
vzročna zveza - negmotna škoda - pravica do povračila škode - izguba zavarovalnih pravic - vmesna sodba - nezgodno zavarovanje - vožnja brez vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo vozila - splošni pogoji zavarovalne pogodbe
Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.
kreditna pogodba - odstop kreditodajalca od pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Tožena stranka tudi glede razlage določbe 1067. člena ZOR nima prav. V tej določbi so namreč navedeni le primeri, ko lahko banka odpove kreditno pogodbo že na podlagi zakona. To pa ne pomeni, da se ob upoštevanju načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti tudi še kaj drugega. V že omenjenem 9. členu pogodbe sta pravdni stranki prav to tudi storili.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla - menjalna pogodba - neodplačnost pravnega posla
Predpostavke neodplačnosti pravnega posla za denacionalizacijo po 5. členu ZDen zakon ne določa. Analogna uporaba 4. člena ZDen za ugotavljanje dovoljenosti denacionalizacije po 5. členu ZDen zato ni dovoljena.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja - določitev višine preživnine - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Preživninska obveznost ima praviloma prednost pred ostalimi obveznostmi, saj spadajo preživnine med priviligirane terjatve. Zato je pravilno materialnopravno izhodišče, da je treba primerjati neto dohodka obeh preživninskih zavezancev.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora je nedovoljena, zato se na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrže.
ZAzil člen 6, 6/1, 61, 61/3, 61/3-1, 61/3-2. ZUS člen 73.
posebna oblika zaščite
Tožeča stranka s svojimi navedbami ni izkazala dejanskih okoliščin in konkretnih dejstev, zaradi katerih bi se lahko čutila ogroženo oziroma preganjano ob vrnitvi v matično državo.
ZAzil člen 6, 6/1, 61, 61/3-1, 61/3-3. ZUS člen 73.
posebna oblika zaščite tujca - postopek za priznanje
Tudi pri postopku za priznanje posebne zaščite tujca mora prosilec za priznanje tega statusa aktivno sodelovati z organi odločanja, kar pomeni tudi to, da verjetno izkažeta svoje poreklo in zakonski stan (mešani zakon), na katerega se sklicujeta.
Nižji sodišči sta z vmesno sodbo odločali o uporabi pravnih pravil, kar po mnenju revizijskega sodišča ne pomeni odločanja o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka. Ob uporabi pravnih pravil, ki jih izpostavlja vmesna sodba, bo namreč šele ob primerjavi dejansko izplačanih plač in izračuna plač z uporabo pravnih pravil, za katera sodišče meni, da jih je potrebno uporabiti, možno ugotoviti, ali gre za utemeljene ali neutemeljene tožbene zahtevke.
Kljub napačni označbi tožene stranke (d.o.o. namesto d.d.) je očitno, da se je postopka udeleževala prava stranka - pravna naslednica delodajalca tožnice.
hujša kršitev delovne obveznosti - neizpolnjevanje, nevestno ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti - vzročna zveza - prenehanje delovnega razmerja
Če bi delavec ne opustil izpolnjevanja delovnih obveznosti, kot so določene v predpisanih navodilih in pravilih, in bi ravnal po pravilih stroke, bi bilo zatrjevano nepravilno poslovanje tretje osebe, brez učinka.
plača - podlaga za obračun plače - zakonske omejitve za izplačilo plač - kolektivna pogodba - vmesna sodba
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala dajatveni zahtevek. Za odločitev o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti je bila sicer pomembna ugotovitev pravil materialnega prava, vendar zgolj kot pravne podlage sodbe. Zato bi jih moralo sodišče ob ugotovljeni dejanski podlagi obravnavati kot pravno podlago svoji odločitvi, vendar ne v izreku, temveč v obrazložitvi končne sodbe. Zaradi povezanosti in prepletenosti odločitve o višini tožbenega zahtevka in njegovega temelja je samo s končno sodbo možna pravilna materialnopravna odločitev. Zato po presoji revizijskega sodišča ni bilo podlage za izdajo vmesne sodbe.
Zaključiti je, da je pogoj za aktivno legitimacijo v kolektivnem delovnem sporu po določbah drugega odstavka 46. člena ZDSS upravičen skupinski interes, pri čemer lahko gre za tak interes samo, če zainteresirani nastopajo skupaj.
ZDR (1990) člen 29, 33, 34, 35, 36f. ZGD člen 271.
prenehanje delovnega razmerja - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potrebe po delu delavca - primerljivi delavci
Z ukinitvijo nekega samostojnega delovnega mesta ni nujno, da preneha potreba po opravljanju nalog, ki se opravljajo na takem delovnem mestu. Še posebej v primeru, ko se ukinja vodstveno delovno mesto, ker ni več potrebe zanj. S tem, ko se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi.
Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu.
Po določbi 3. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Po določbi 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. In v 71. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP (1977) - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki se je v spornem obdobju (leta 1995) uporabljal, je v 1. točki določba, da sodnik (v spornem primeru ga je primerjati s članom disciplinske komisije) ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim v primeru, če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča. Iz določbe 2. točke prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) pa izhaja, da gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe (analogno disciplinska odločba ali sklep) sodeloval sodnik, ki bi po zakonu (določbe 71. člena ZPP (1977)) moral biti izločen. V takih primerih se zato tudi ne ugotavlja, ali je taka kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker je kršitev tako težka, da že sama povzroči nezakonito odločitev. Zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na podlagi take odločitve tožniku delovno razmerje ni moglo prenehati.
prenehanje delovnega razmerja - kršitev pravic delavca z ravnanji delodajalca - vložitev ugovora - začetek teka roka za vložitev ugovora
Vedeti za kršitev pravice pomeni zavedati se vseh znakov stvarne in pravne narave takšne kršitve ter njenih posledic. Zato začne rok za vložitev ugovora teči, ko je delavec mogel glede na okoliščine primera ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo vložitev ugovora.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Tožena stranka v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, v disciplinskem postopku ni ugotavljala posebnih (kvalifikatornih) okoliščin. Delodajalec tako v delovnem sporu ne more dokazati, da so bili dani resni razlogi za odpoved delovnega razmerja (točka a) drugega odstavka 9. člena v zvezi s 4. členom Konvencije MOD št. 158. Teh okoliščin ni dovoljeno ugotavljati v delovnem sporu, ker je to lahko v škodo delavcu - tožniku.