določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je toženec odvetnik s pisarno na sedežu stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama po sebi ne predstavlja takega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora je nedovoljena, zato se na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrže.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja - določitev višine preživnine - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Preživninska obveznost ima praviloma prednost pred ostalimi obveznostmi, saj spadajo preživnine med priviligirane terjatve. Zato je pravilno materialnopravno izhodišče, da je treba primerjati neto dohodka obeh preživninskih zavezancev.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla - menjalna pogodba - neodplačnost pravnega posla
Predpostavke neodplačnosti pravnega posla za denacionalizacijo po 5. členu ZDen zakon ne določa. Analogna uporaba 4. člena ZDen za ugotavljanje dovoljenosti denacionalizacije po 5. členu ZDen zato ni dovoljena.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu - vožnja s sedežnico v rudniku
Škodni dogodek se ne bi zgodil, če se tožnik ne bi neprevidno odrinil s podesta. Ne gre torej za nepredviden dogodek, ki bi se zgodil zaradi obratovanja sedežnice same, zato ta ni predstavljala povečane nevarnosti za nastanek tožnikove škode.
aktivna legitimacija upravljalca stavbe - dom upokojencev - zavodi - uporaba tuje stvari v svojo korist
Dom upokojencev (zavod) kot upravljalec stavbe, ki je sicer v lasti države, lahko utemeljeno uveljavlja nadomestitev koristi od uporabe prostorov v stavbi od tistega, ki je prostore uporabil v svojo korist. Aktivno legitimacijo mu dajeta določili 219. člena ZOR in tretji odstavek 65. člena ZZ.
ZAzil člen 6, 6/1, 61, 61/3-1, 61/3-3. ZUS člen 73.
posebna oblika zaščite tujca - postopek za priznanje
Tudi pri postopku za priznanje posebne zaščite tujca mora prosilec za priznanje tega statusa aktivno sodelovati z organi odločanja, kar pomeni tudi to, da verjetno izkažeta svoje poreklo in zakonski stan (mešani zakon), na katerega se sklicujeta.
ZAzil člen 6, 6/1, 61, 61/3, 61/3-1, 61/3-2. ZUS člen 73.
posebna oblika zaščite
Tožeča stranka s svojimi navedbami ni izkazala dejanskih okoliščin in konkretnih dejstev, zaradi katerih bi se lahko čutila ogroženo oziroma preganjano ob vrnitvi v matično državo.
Nižji sodišči sta z vmesno sodbo odločali o uporabi pravnih pravil, kar po mnenju revizijskega sodišča ne pomeni odločanja o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka. Ob uporabi pravnih pravil, ki jih izpostavlja vmesna sodba, bo namreč šele ob primerjavi dejansko izplačanih plač in izračuna plač z uporabo pravnih pravil, za katera sodišče meni, da jih je potrebno uporabiti, možno ugotoviti, ali gre za utemeljene ali neutemeljene tožbene zahtevke.
Kljub napačni označbi tožene stranke (d.o.o. namesto d.d.) je očitno, da se je postopka udeleževala prava stranka - pravna naslednica delodajalca tožnice.
hujša kršitev delovne obveznosti - neizpolnjevanje, nevestno ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti - vzročna zveza - prenehanje delovnega razmerja
Če bi delavec ne opustil izpolnjevanja delovnih obveznosti, kot so določene v predpisanih navodilih in pravilih, in bi ravnal po pravilih stroke, bi bilo zatrjevano nepravilno poslovanje tretje osebe, brez učinka.
plača - podlaga za obračun plače - zakonske omejitve za izplačilo plač - kolektivna pogodba - vmesna sodba
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala dajatveni zahtevek. Za odločitev o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti je bila sicer pomembna ugotovitev pravil materialnega prava, vendar zgolj kot pravne podlage sodbe. Zato bi jih moralo sodišče ob ugotovljeni dejanski podlagi obravnavati kot pravno podlago svoji odločitvi, vendar ne v izreku, temveč v obrazložitvi končne sodbe. Zaradi povezanosti in prepletenosti odločitve o višini tožbenega zahtevka in njegovega temelja je samo s končno sodbo možna pravilna materialnopravna odločitev. Zato po presoji revizijskega sodišča ni bilo podlage za izdajo vmesne sodbe.
Zaključiti je, da je pogoj za aktivno legitimacijo v kolektivnem delovnem sporu po določbah drugega odstavka 46. člena ZDSS upravičen skupinski interes, pri čemer lahko gre za tak interes samo, če zainteresirani nastopajo skupaj.
ZDR (1990) člen 29, 33, 34, 35, 36f. ZGD člen 271.
prenehanje delovnega razmerja - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potrebe po delu delavca - primerljivi delavci
Z ukinitvijo nekega samostojnega delovnega mesta ni nujno, da preneha potreba po opravljanju nalog, ki se opravljajo na takem delovnem mestu. Še posebej v primeru, ko se ukinja vodstveno delovno mesto, ker ni več potrebe zanj. S tem, ko se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi.
Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu.
Po določbi 3. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Po določbi 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. In v 71. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP (1977) - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki se je v spornem obdobju (leta 1995) uporabljal, je v 1. točki določba, da sodnik (v spornem primeru ga je primerjati s članom disciplinske komisije) ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim v primeru, če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča. Iz določbe 2. točke prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) pa izhaja, da gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe (analogno disciplinska odločba ali sklep) sodeloval sodnik, ki bi po zakonu (določbe 71. člena ZPP (1977)) moral biti izločen. V takih primerih se zato tudi ne ugotavlja, ali je taka kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker je kršitev tako težka, da že sama povzroči nezakonito odločitev. Zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na podlagi take odločitve tožniku delovno razmerje ni moglo prenehati.
prenehanje delovnega razmerja - kršitev pravic delavca z ravnanji delodajalca - vložitev ugovora - začetek teka roka za vložitev ugovora
Vedeti za kršitev pravice pomeni zavedati se vseh znakov stvarne in pravne narave takšne kršitve ter njenih posledic. Zato začne rok za vložitev ugovora teči, ko je delavec mogel glede na okoliščine primera ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo vložitev ugovora.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebne (kvalifikatorne) okoliščine
Tožena stranka v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, v disciplinskem postopku ni ugotavljala posebnih (kvalifikatornih) okoliščin. Delodajalec tako v delovnem sporu ne more dokazati, da so bili dani resni razlogi za odpoved delovnega razmerja (točka a) drugega odstavka 9. člena v zvezi s 4. členom Konvencije MOD št. 158. Teh okoliščin ni dovoljeno ugotavljati v delovnem sporu, ker je to lahko v škodo delavcu - tožniku.