leasing - finančni leasing - izpolnitev pogodbe - oblika pogodbe
Pri presoji vprašanja realizacije pogodbe niso bila upoštevana in ocenjena dejanja podjetja tožencev, ki je izstavilo tožnici račun za prvemu tožencu prodani avtomobil, kateremu naj bi tožnica svojo obveznost do tožencev izpolnila s plačilom dolžne razlike kupnine iz računa in naj bi bila izvršena vinkulacija zavarovanja v korist tožnice, kar vse predstavlja izpolnitvena dejanja (in ki jih ne predstavljajo le denarna plačila, pač pa tudi zavarovanja, pridržek lastninske pravice idr.).
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS07260
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 200. ZJG člen 9.
kršitev osebnostnih pravic - privolitev oškodovanca - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost za drugega - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost izdajatelja javnega glasila - objava slike v javnem glasilu - simbolne fotografije - nedovoljene objave - pravica do javne podobe
Privolitev v objavo fotografije v javnem glasilu se ne predpostavlja. Obstoj privolitve, kar je vprašanje volje, se presoja po pravilih civilnega prava. To velja tudi za takoimenovane "simbolne fotografije", ko časopisna hiša vzame za ilustracijo določenega objavljenega prispevka fotografijo iz arhiva.
ZS člen 109.ZOR člen 200, 203.ZPP člen 182, 339, 339/1.
telesne bolečine - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev škode - pravnomočnost - enotna sodna praksa - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov) - precedenčno pravo
V našem pravnem redu ne velja precedenčno pravo (po katerem predstavlja izrečena sodba formalni pravni vir za odločanje v enakih zadevah). Zato je revizijsko sklicevanje na posamične domnevno primerljive sodne odločbe neutemeljeno. S precedenčnimi primeri pa ne gre enačiti ustaljene sodne prakse, ki pomeni enega od sredstev za zagotavljanje enotne in enake uporabe pravnih predpisov (v primerljivih sporih). Ustaljena sodna praksa je sestavina pravne prakse (in varnosti), ki odraža način uporabe določenih pravnih pravil pri reševanju konkretnih sporov v praksi.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije
Tožnik med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato nima pravice, da osebno vloži revizijo (tretji in četrti odstavke 86. člena in drugi odstavek 374. člena ZPP).
pripor - ponovitvena nevarnost - izločitev sodnika - seznanjenost z obvestili, ki morajo biti izločena iz spisa - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kot člana senata, ki je po izreku prvostopenjske sodbe odločil tudi o podaljšanju pripora, sta sodelovala sodnika, ki sta bila seznanjena z obvestili, ki jih je policiji dal obtoženec v predkazenskem postopku. Zmotno pa meni obtoženčev zagovornik, da sodnika ne bi smela odločati tudi o podaljšanju pripora, saj odločanje o podaljšanju pripora ne pomeni odločanja o glavni stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katerim je razpravljajoči senat okrožnega sodišča naložil obtožencu in njegovemu zagovorniku plačilo stroškov v zvezi s preložitvijo glavne obravnave, ni dovoljena. Kazenski postopek zoper obtoženca namreč še ni pravnomočno zaključen (1. odstavek 420. člena ZKP).
izvajanje dokazov - priče - posredni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker procesni zakon dovoljuje uporabo tako neposrednih kot tudi posrednih dokazov, je zgrešeno pravno stališče, da sme sodišče upoštevati kot dokaz le tisto, kar so priče same zaznale, ne pa tudi tistega, kar so slišale od drugih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec s tem ko med drugim navaja, da ni dokazov, da bi storil kaznivo dejanje in tako ni razlogov za podaljšanje pripora, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana, če v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, to je o tistih dejstvih, od katerih je odvisna neposredna uporaba materialnega ali procesnega zakona.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodnik po razglasitvi sodbe in pouku strankam o dolžnosti napovedi pritožbe dodal ročni zapis "zag. napovesta pritožbo" in se podpisal. Višje sodišče je zato ravnalo v nasprotju z določbami 390. člena in 2.
odstavka 368. člena ZKP, ko je pritožbo enega od zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora, zato se kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 423. člena ZKP).
kreditna pogodba - odstop kreditodajalca od pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Tožena stranka tudi glede razlage določbe 1067. člena ZOR nima prav. V tej določbi so namreč navedeni le primeri, ko lahko banka odpove kreditno pogodbo že na podlagi zakona. To pa ne pomeni, da se ob upoštevanju načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti tudi še kaj drugega. V že omenjenem 9. členu pogodbe sta pravdni stranki prav to tudi storili.
vzročna zveza - negmotna škoda - pravica do povračila škode - izguba zavarovalnih pravic - vmesna sodba - nezgodno zavarovanje - vožnja brez vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo vozila - splošni pogoji zavarovalne pogodbe
Zavarovanec nezgodnega zavarovanja ni izgubil zavarovalnih pravic iz naslova nepremoženjske škode, čeprav se je poškodoval pri vožnji s traktorjem, ko ni razpolagal z vozniškim dovoljenjem za to vrsto vozila. Ugotovljeno je namreč, da ni šlo za neobvladanje vozila v vzročni zvezi z obvladanjem tehnike upravljanja z vozilom, ki ga potrjuje veljavno vozniško dovoljenje za traktor.
Ob ugotovitvi, da se je toženec M.F. tožnici približal z višjega položaja in od zadaj ter je v skoku udaril tožnico s smučko pod koleno, so utemeljeni zaključki, da ni prilagodil hitrosti in načina vožnje svojemu znanju in ni izbiral svoje vožnje tako, da ne bi ogrožal drugih smučarjev. Podana je njegova krivdna odgovornost, ker je bila njegova vožnja ocenjena kot nasprotna pravilom iz 21. člena Zakona o varnosti na javnih smučiščih.
ZPP člen 212, 340, 341, 370, 370/1, 377, 490.ZOR člen 220, 223, 223/1, 371, 374, 374/1.
dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno breme - navajanje dejstev - obstoj pravnega posla - poslovodstvo brez naročila - pravica poslovodje do povračila izdatkov - zastaranje - splošni zastaralni rok
Obstoj pravnega posla je za sodišče dejstvo. Stranka mora obstoj takšnega dejstva zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in po potrebi tudi predlagati izvedbo dokaza. Če prvostopenjsko sodišče ne ugotovi vsaj to, da je pravni posel obstajal, potem tega dejstva revizijsko sodišče ne more samo ugotoviti, pravnega posla pa ne uporabiti kot materialnopravno podlago za svojo odločitev.
Pravno razmerje poslovodjem brez naročila in gospodarjem posla temelji na zakonu (prvi odstavek 223. člena ZOR) in ne na pogodbi. Zato se za terjatev iz poslovodstva brez naročila ne more uporabiti triletni zastaralni rok (prvi odstavek 374. člena ZOR), tudi če sta bila poslovodja brez naročila in gospodar posla gospodarski pravni osebi, temveč daljši, petletni (371. člen ZOR).
Odpadki so bili last gospodarja posla, uničiti pa jih je dal poslovodja brez naročila. Ker je odpadke uničil nelastnik, je bilo njihovo uničenje tuj posel.