leasing - finančni leasing - izpolnitev pogodbe - oblika pogodbe
Pri presoji vprašanja realizacije pogodbe niso bila upoštevana in ocenjena dejanja podjetja tožencev, ki je izstavilo tožnici račun za prvemu tožencu prodani avtomobil, kateremu naj bi tožnica svojo obveznost do tožencev izpolnila s plačilom dolžne razlike kupnine iz računa in naj bi bila izvršena vinkulacija zavarovanja v korist tožnice, kar vse predstavlja izpolnitvena dejanja (in ki jih ne predstavljajo le denarna plačila, pač pa tudi zavarovanja, pridržek lastninske pravice idr.).
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS07260
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 200. ZJG člen 9.
kršitev osebnostnih pravic - privolitev oškodovanca - odgovornost delodajalca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost za drugega - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost izdajatelja javnega glasila - objava slike v javnem glasilu - simbolne fotografije - nedovoljene objave - pravica do javne podobe
Privolitev v objavo fotografije v javnem glasilu se ne predpostavlja. Obstoj privolitve, kar je vprašanje volje, se presoja po pravilih civilnega prava. To velja tudi za takoimenovane "simbolne fotografije", ko časopisna hiša vzame za ilustracijo določenega objavljenega prispevka fotografijo iz arhiva.
ZS člen 109.ZOR člen 200, 203.ZPP člen 182, 339, 339/1.
telesne bolečine - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev škode - pravnomočnost - enotna sodna praksa - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov) - precedenčno pravo
V našem pravnem redu ne velja precedenčno pravo (po katerem predstavlja izrečena sodba formalni pravni vir za odločanje v enakih zadevah). Zato je revizijsko sklicevanje na posamične domnevno primerljive sodne odločbe neutemeljeno. S precedenčnimi primeri pa ne gre enačiti ustaljene sodne prakse, ki pomeni enega od sredstev za zagotavljanje enotne in enake uporabe pravnih predpisov (v primerljivih sporih). Ustaljena sodna praksa je sestavina pravne prakse (in varnosti), ki odraža način uporabe določenih pravnih pravil pri reševanju konkretnih sporov v praksi.
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije
Tožnik med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato nima pravice, da osebno vloži revizijo (tretji in četrti odstavke 86. člena in drugi odstavek 374. člena ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana, če v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, to je o tistih dejstvih, od katerih je odvisna neposredna uporaba materialnega ali procesnega zakona.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe
Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodnik po razglasitvi sodbe in pouku strankam o dolžnosti napovedi pritožbe dodal ročni zapis "zag. napovesta pritožbo" in se podpisal. Višje sodišče je zato ravnalo v nasprotju z določbami 390. člena in 2.
odstavka 368. člena ZKP, ko je pritožbo enega od zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno.
pripor - ponovitvena nevarnost - izločitev sodnika - seznanjenost z obvestili, ki morajo biti izločena iz spisa - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kot člana senata, ki je po izreku prvostopenjske sodbe odločil tudi o podaljšanju pripora, sta sodelovala sodnika, ki sta bila seznanjena z obvestili, ki jih je policiji dal obtoženec v predkazenskem postopku. Zmotno pa meni obtoženčev zagovornik, da sodnika ne bi smela odločati tudi o podaljšanju pripora, saj odločanje o podaljšanju pripora ne pomeni odločanja o glavni stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katerim je razpravljajoči senat okrožnega sodišča naložil obtožencu in njegovemu zagovorniku plačilo stroškov v zvezi s preložitvijo glavne obravnave, ni dovoljena. Kazenski postopek zoper obtoženca namreč še ni pravnomočno zaključen (1. odstavek 420. člena ZKP).
izvajanje dokazov - priče - posredni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker procesni zakon dovoljuje uporabo tako neposrednih kot tudi posrednih dokazov, je zgrešeno pravno stališče, da sme sodišče upoštevati kot dokaz le tisto, kar so priče same zaznale, ne pa tudi tistega, kar so slišale od drugih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec s tem ko med drugim navaja, da ni dokazov, da bi storil kaznivo dejanje in tako ni razlogov za podaljšanje pripora, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora, zato se kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 423. člena ZKP).
aktivna legitimacija upravljalca stavbe - dom upokojencev - zavodi - uporaba tuje stvari v svojo korist
Dom upokojencev (zavod) kot upravljalec stavbe, ki je sicer v lasti države, lahko utemeljeno uveljavlja nadomestitev koristi od uporabe prostorov v stavbi od tistega, ki je prostore uporabil v svojo korist. Aktivno legitimacijo mu dajeta določili 219. člena ZOR in tretji odstavek 65. člena ZZ.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu - vožnja s sedežnico v rudniku
Škodni dogodek se ne bi zgodil, če se tožnik ne bi neprevidno odrinil s podesta. Ne gre torej za nepredviden dogodek, ki bi se zgodil zaradi obratovanja sedežnice same, zato ta ni predstavljala povečane nevarnosti za nastanek tožnikove škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je toženec odvetnik s pisarno na sedežu stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama po sebi ne predstavlja takega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Ob ugotovitvi, da se je toženec M.F. tožnici približal z višjega položaja in od zadaj ter je v skoku udaril tožnico s smučko pod koleno, so utemeljeni zaključki, da ni prilagodil hitrosti in načina vožnje svojemu znanju in ni izbiral svoje vožnje tako, da ne bi ogrožal drugih smučarjev. Podana je njegova krivdna odgovornost, ker je bila njegova vožnja ocenjena kot nasprotna pravilom iz 21. člena Zakona o varnosti na javnih smučiščih.