ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 443, 458, 458/8.
laičen predlog za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - spor majhne vrednosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti. Poleg tega gre za spor majhne vrednosti, v katerem ni revizije oziroma je ni mogoče dopustiti. Oboje narekuje zavrženje predloga.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstva, da je ena izmed strank postopka upokojeni sodnik sodišča (upokojil se je pred štirimi leti), ki je pristojno odločati o zadevi, da sta bila tudi peta toženka in šesti toženec do nedavnega sodnika v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, in upoštevaje odmevnost zadeve, čeprav gre le za odločitev o stroških postopka, pomenijo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nepristranskosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00074825
OZ člen 39, 335, 335/1, 336, 336/1, 337, 360, 435. ZPP člen 39, 39/1, 40, 40/3, 41, 41/2, 182, 182/3, 196, 197, 370, 370/2, 377, 380, 380/2. ZZK-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 243, 243/4. URS člen 23. ZOR člen 360, 361, 362, 383.
izbrisna tožba - veljavnost prodajne pogodbe - ničnost pogodbe - večkratna prodaja nepremičnine - javna dražba - stečajni postopek - zloraba - razveza pogodbe - predkupna pravica - priposestvovanje - družbena lastnina - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - kumuliranje zahtevkov - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravde - kršitev predkupne pravice - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve - ovira za vpis lastninske pravice - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - položaj stranke - enotno sosporništvo - pravica do revizije - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Na tek zastaranja terjatve kupca za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni vplival pravdni postopek po tožbi tretje osebe zaradi kršitve njene predkupne pravice, saj ni bilo ugotovljeno, da bi prodajalec v pravdnem postopku pripoznal svojo obveznost do kupca.
Zaradi v zemljiško knjigo vpisane prepovedi razpolaganja pa kupec, tudi če bi sodno varstvo zahteval in z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine uspel, lastninske pravice na nepremičnini glede na stanje v zemljiški knjigi ne bi mogel vknjižiti. Zato je nerazumna zahteva, da mora tako sodno varstvo zahtevati z vnaprejšnjim zavedanjem, da končnega cilja (pridobitve lastninske pravice na nepremičnini) ne more doseči. Specifične okoliščine obravnavanega primera zato zapolnjujejo pojem nepremagljivih ovir (360. člen OZ).
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 13, 13/1, 13/2, 18, 18/2.
spor o pristojnosti - spor iz družinskih razmerij - načelo otrokove koristi - prebivališče otroka - začasno prebivališče - izbirna pristojnost
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno po otrokovem začasnem prebivališču. To se je izreklo za nepristojno, opirajoč se izključno na stalno prebivališče otroka, ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi kateri bi moralo sprejeti svojo pristojnost. Povedano drugače: ZNP-1 v prvem odstavku 13. člena omogoča izbirno pristojnost; gre za položaj, v katerem si konkurirata dve (načeloma prirejeni) krajevni pristojnosti. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre. V konkretnem primeru bi se Okrožno sodišče v Ljubljani lahko izreklo za nepristojno le, če bi okoliščine kazale, da otrok kljub začasnemu prebivališču ne bo tam prebival dalj časa, ter bi to utemeljilo. Pa ni.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - podatki iz centralnega registra prebivalstva - kompetenčno dejansko stanje - navedbe v predlogu za izvršbo
Skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča se tudi v izvršilnem postopku pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073858
ZPP člen 220, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 42. ZVEtL-1 člen 42, 43.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pripadajoče zemljišče - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - ogled - izvedensko mnenje - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica stranke do izjave
ZPP člen 354, 355, 357.a, 357a/5. URS člen 23, 25.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožbena obravnava - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz odločbe sodišča druge stopnje pravilno utemeljujejo uporabo kasatoričnega pooblastila, saj vprašanji celotnega kompleksa dejstev v zvezi z višino tožbenega zahtevka in s pobotnim ugovorom predstavljata taki samostojni pravni celoti, da bi bilo poseženo v strankino pravico do pritožbe (v načelo instančnosti), če bi sodišče druge stopnje prvič samo odločilo o njiju.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
kršitev pravice do pravnega sredstva - kršitev pravice do pritožbe - neobrazloženost sodne odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu v zadostni meri opredelilo do pritožbe dedičev C. C., D. D. in E. E. zoper sklep o dedovanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da je nasprotna udeleženka po možganski kapi nepokretna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
komunikacija z zagovornikom - načelo zaupnosti - tuj jezik - zaslišanje obdolženca - pravica do obrambe
Vrhovno sodišče pritrjuje vložniku v navedbah, da imata obdolženec in njegov zagovornik pravico, da med seboj komunicirata, četudi v tujem jeziku. Kljub temu pa niti iz zahteve za varstvo zakonitosti niti iz zapisnika o zaslišanju obdolženca ni razvidno, da bi bila zaupnost med obdolžencem in njegovim zagovornikom dejansko prizadeta. Zagovornik je namreč svoj nasvet obdolžencu, naj na vprašanje ne odgovori, uspešno podal, in čeprav opozorilo sodnice o uporabi tujega jezika ni bilo upravičeno, ni razbrati, da bi bila zaradi tega medsebojna komunikacija med obdolžencem in zagovornikom ter s tem obramba - tedaj ali v nadaljevanju naroka - kakorkoli omejena.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5. ZUS-1 člen 4, 4/1.
tožba po 4. členu ZUS-1 - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - postopek pred rednim sodiščem - sojenje v nerazumnem roku - ni upravni spor - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Na podlagi 4. člena ZUS-1 ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu zoper posamične akte sodnika, saj je že s sodnim odločanjem v temeljnem postopku zagotovljeno tisto sodno varstvo, ki ga zahteva Ustava RS, zoper sodne odločitve pa se zagotavljajo pravna sredstva v postopkih, v katerih so bile izdane.
Zgolj neuspeh v primeru vložitve pravnega sredstva, ki je spoznano za učinkovito, tega ne spremeni v neučinkovito v smislu upravičenosti do subsidiarnega upravnega spora in tako tudi iz razloga zatrjevanega sojenja v nerazumnem roku ni mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti - prosilec za azil - celovita presoja dokazov - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbe
Pritožnik zgolj nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, pri čemer pa za drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne ponudi nobenih prepričljivih razlogov. Zgolj nestrinjanje z dokazno oceno tudi ne pomeni dodatnega dokaznega bremena za nasprotno stranko. Tako Vrhovno sodišče pritrjuje presoji toženke in sodišča prve stopnje, da v Republiki Hrvaški ni mogoče ugotoviti sistemskih pomanjkljivosti, in da niti iz dokazov, ki jih je predlagal pritožnik (praksa nekaterih sodišč v državah članicah EU v posamičnih primerih), niti iz drugih dokazov, ki so bili dostopni sodišču, ne izhaja drugače.
Pritožnik ni navajal nobenih takšnih osebnih okoliščin (npr. zdravstveno stanje, osebna situacija), ki bi terjale posebno, dodatno skrbnost toženke pri pridobivanju individualnega zagotovila od Republike Hrvaške.
Uredba Dublin III določa merila za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, in ne dopušča prosilcu izbire države, ki naj bi obravnavala njegovo prošnjo
nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit (PDI)
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.