Na podlagi določb veljavnega statuta tožene stranke je direktorica pristojna tudi za razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili. Tem določbam določbe 9. člena ZTPDR (oziroma 10. člena) niso nasprotovale. Tudi sicer je sprejemljiva in tudi logična praksa, da je, če ni z zakonom ali drugim predpisom določeno drugače, za razrešitev pristojen isti organ, ki je pristojen za imenovanje. In za to je, kot to zaključuje sodišče, pristojna direktorica.
ZPols člen 19, 19/2-4.ZVDZ člen 105, 105/4. ZUS člen 16, 59, 59/1.
volitve v državni zbor - lista kandidatov - pristojni organ za določitev kandidatov
Ker mora biti organ, pristojen za določanje kandidatov za volitve v državni zbor, v skladu s 4. točko 2. odstavka 19. člena ZPolS vnaprej določen v statutu politične stranke, ni mogoče z "ad hoc" sklepom tega ali drugega organa za določanje kandidatov pooblastiti drugega organa politične stranke.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 12, 12/1, 371, 371/1-3, 442, 248.
pravica do zagovornika - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izvedenstvo - obseg izvedenskega dela - vročitev izvedenskega mnenja strankam
Tudi v primeru, ko obramba z zagovornikom ni obvezna, je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če sodišče opravi glavno obravnavo brez navzočnosti zagovornika, ki nanjo sploh ni bil ali ni bil v redu vabljen.
S pisno odredbo sodišče določi, kdo bo opravil izvedenstvo in kaj je predmet izvedenstva, tako da se določno in jasno formulirajo vprašanja, na katera mora izvedenec odgovoriti. To pa ne pomeni, da izvedenec ne bi smel samoiniciativno, po lastni presoji, odgovoriti tudi na kakšno drugo vprašanje s področja svoje stroke, na katero naleti pri svojem delu v okviru postavljene naloge in ki je pomembno za obravnavani kazenski primer.
Odredba o postavitvi izvedenke je bila vročena obsojencu in zagovornici (1. odstavek 249. člena ZKP), oba pa sta imela v skladu z določbo 1. odstavka 128. člena ZKP ves čas med postopkom pravico, da pregledata in prepišeta kazenski spis. Če tega nista storila in ker se je obsojenec odrekel pravici, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, to pomeni, da se je odrekel tudi pravici, biti seznanjen z mnenjem izvedenke.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - izmikanje plačevanju preživnine - opis kaznivega dejanja - naklep
Zahtevi po konkretizaciji preživninske dolžnosti je v konkretnem primeru zadoščeno z navajanjem celotnega časovnega obdobja izmikanja, skupnega zneska neplačane preživnine ter višine mesečne preživnine, predvsem pa s sklicevanjem na citirano pravnomočno izvršljivo sodno odločbo pravdnega sodišča.
Subjektivnih znakov kaznivega dejanja (v konkretnem primeru naklepa z njegovo zavestno in voljno sestavino) v opisu ni potrebno konkretizirati z dejstvi. Takšni zakonski znaki se v opisu praviloma povzemajo zgolj z zakonskimi izrazi.
S tem ko je zunajobravnavni senat v obrazložitvi svoje odločbe, s katero je zavrnil zagovornikovo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, navedel, da je obdolženčeva odvisnost od mamil temeljni motiv za izvrševanje kaznivih dejanj in tako ena od okoliščin, ki v povezavi z ostalimi utrjuje zaključek o ponovitveni nevarnosti kljub obdolženčevi iskreni želji po zdravljenju in načrtovanem odhodu v tujino, ni mogoče reči, da pri presoji tega pripornega razloga ni upoštevalo tudi v pritožbi navedene okoliščine, da se je obdolženec prostovoljno odločil za zdravljenje odvisnosti od mamil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi nezadovoljstva stranke z delom sodnikov
Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov
Tožnikove trditve, da so vse zadeve, v katerih nastopa kot stranka, vnaprej dogovorjene v njegovo škodo, so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Zatrjevana pristranskost sodnikov ni neposreden razlog za delegacijo sodišča, pač pa je instrument za preprečitev vpliva pristranskosti sodnika za odločanje izločitev (70. člen ZPP).
ZKP člen 39, 39-5, 83, 83/3, 148, 154, 154/4, 159.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - prenehanje izvajanja ukrepov - poročila tajnih policijskih sodelavcev - Center za kriminalistično tehnične preiskave (CKTP) - začasen odlog odvzema prostosti osumljene osebe - izločitev sodnika
Ker pri poročilih tajnih policijskih sodelavcev ne gre za obvestila iz 1. odstavka 148. člena ZKP, poročila nimajo statusa listin, ki bi jih bilo treba glede na določbo 3. odstavka 83. člena ZKP izločiti iz spisa in na katere se sodna odločba ne sme opreti (5. odstavek 83. člena ZKP).
Strokovno mnenje CKTP ima tako dokazno vrednost, kot jo imajo izvidi in mnenja drugih strokovnih ustanov, usposobljenih za tovrstne preiskave. Gre torej za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje, zato tak dokaz ni niti nedovoljen niti sam po sebi neverodostojen.
Situacija, ko sta pri izdaji izpodbijane sodbe višjega sodišča sodelovala sodnika, ki sta odločala tudi o obsojenčevi pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, ne predstavlja razloga za njuno izločitev po 5. točki 39. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z izpodbijanjem ugotovljenega dejanskega stanja vložnika uveljavljata razlog, ki ni predmet postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
stroški za opremljanje stavbnega zemljišča - obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča
Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je bil investitorjema odmerjen na pravilni podlagi, 43a členu ZSZ/84 in obeh občinskih odlokov. Investitorjema je bilo res izdano gradbeno dovoljenje brez potrdila o plačanem sorazmernem delu stroškov (2. odstavek 45. člena ZSZ/84), kar pa na samo obveznost plačila navedenih stroškov in s tem na zakonitost izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje nima nobenega vpliva.
povrnitev negmotne škode - nova škoda - epileptični napadi - strah kot pretekla škoda - pravno priznana škoda - zapadlost terjatve - ponovna odločitev sodišča v odškodninskem sporu - začetek teka zamudnih obresti - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Tožena stranka je tožniku, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, na podlagi poravnave 9.2.1994 izplačala odškodnino, a so se po tem pojavili trije epileptični napadi, ki so v vzročni zvezi s prometno nesrečo.
Sodišče ne želi bagatelizirati tožnikovega strahu pred napadi, ki bi lahko nastopili kadarkoli, toda odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodišča so v primeru ponovnega sojenja o odškodninskem zahtevku za nepremoženjsko škodo prisojala oškodovanemu zamudne obresti že od prve sodbe dalje, če so pri ponovnem sojenju ugodila tožbenemu zahtevku v enakem znesku kot s prvo sodbo. Obravnavani primer je tak, zato je revizijsko sodišče od prisojene glavnice prisodilo tudi zamudne obresti, ki so določene v zakonu, od 19. 11. 1997 dalje. Prva sodba s tega dne je bila razveljavljena na pritožbo toženke. Pri novem sojenju je bilo tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodeno (razen kolikor je bil znižan), zato ni razloga, da bi bil tožnik prikrajšan za zamudne obresti za čas po prvem sojenju.
Stranka se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Z odločitvijo o tem, ali ob spremembi obtožbe prekiniti glavno obravnavo ali ne (2. odstavek 344. člena ZKP), sodišče ne sme poseči v obdolženčeva pravna jamstva, zato je ravnanje sodišča odvisno od vsebine in obsega sprememb obtožbe oz. tega, v kolikšni meri je spremenjena situacija nova za obdolženca. Če so spremembe nebistvene, prekinitev ni potrebna.
S tem ko zagovornik ni poimensko ali drugače določno navedel prič in s povsem splošnim navajanjem vsebin, o katerih naj bi pričale, ni izkazal verjetnosti, da bi njihove izpovedbe vplivale na ugotovitve prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča o tem, da je obsojenec vedel, da so računi lažni. Sodišče tako predlaganih dokazov ni dolžno izvesti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodišča
Nepristranskost se zagotavlja v okviru inštituta izločitve sodnika po 70. členu ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa samo sodišče. Zatrjevane družinske zveze na Višjem sodišču v Kopru niso razlog za predlagani prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo stvarno pristojno višje sodišče.
Stranka lahko svoje nezadovoljstvo s trajanjem postopka oziroma s sodnimi odločbami uveljavlja v zato predvidenih in določenih postopkih, torej v postopkih s pravnimi sredstvi. Siceršnje trditve tožeče stranke o obvladovanju sodišč s koprskega območja s strani odvetniške pisarne A. pa so preveč pavšalne in nepodprte z dokazi, da bi jih bilo mogoče uvrstiti pod druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP.
odobritev človekoljubne pomoči - nepredložitev potrdila o mesečnih prihodkih - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Nepredložitev potrdila, ki ni obvezna sestavina vloge, ne pomeni, da je vloga nepopolna v smislu 2. odstavka 68. člena ZUP/86. Sporno dejstvo je zato treba presoditi in v skladu s pravili po materialnem pravu odločiti o zadevi.