KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22439
KZ člen 203, 203/1. ZZZDR člen 123, 123/2, 123/3, 132.ZKP člen 344, 344/2, 344/3, 396, 396/1.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - izmikanje plačevanju preživnine - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - glavna obravnava - sprememba obtožbe - vročitev odločbe sodišča druge stopnje
Čeprav v izreku o sankciji sodba nepravilno navaja, da je obsojenec dolžan plačati zaostalo preživnino zakoniti zastopnici upravičenke, to je njeni materi, saj je s polnoletnostjo upravičenke ta lastnost matere prenehala, pa nepravilna navedba, da je mati zakonita zastopnica upravičenke, ne predstavlja kršitve kazenskega zakona in na zakonitost sodbe nima vpliva.
Ker je treba omogočiti obrambo zoper vsebinsko spremenjeno obtožbo, bi moralo sodišče v primeru, da obdolženec ni navzoč na glavni obravnavi, le-to prekiniti, ga seznaniti s spremenjeno obtožbo in mu omogočiti, da se o njej izjasni oziroma se zagovarja. Kršitev teh določb o postopku pri spremenjeni obtožbi pa ni absolutno bistvena kršitev v smislu 2. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, ampak je bistvena samo, če bi kršitev vplivala na zakonitost sodbe, kot to določa 3. točka 1. odstavka istega člena.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP se pojavlja kot zmotna presoja vprašanja, ali je storjeno dejanje sploh kaznivo dejanje in ali ne gre morda za prekršek ali celo za civilnopravno razmerje. Kot takšno kršitev je mogoče opredeliti tudi zmotno presojo o tem, ali so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja ali ne, in kot zmotno presojo okoliščin, ki izključujejo protipravnost, kot so silobran, skrajna sila, sila ali grožnja ter dejanje majhnega pomena (11. do 14. člen KZ).
predlog za izločitev sodnika - zavrnitev predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Odločba glede izločitve sodnice oziroma sodišča ni izjema od pravila, da je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 49, 191, 191/1, 191/1-1.ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - stalno prebivališče dolžnika - ista dejanska in materialna podlaga obveznosti - materialni sosporniki
V primeru izvršbe zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih, tudi za ostale dolžnike.
Obe sodišči sta ugotovili, da tožnik ni dokazal, da ga je tožnec v obravnavanem dogodku fizično napadel in udaril. Zatrjevani fizični napad je bil trditvena podlaga tako za odškodnino za telesne bolečine in strah, kot tudi za odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Ker ni dokazan, manjka eden od štirih kumulativno zahtevanih elementov civilnega delikta.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost
Oporočna sposobnost se domneva - enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost (59. člen ZD). Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost. Z dokazovanjem slednje pa tožnica ni uspela spričo dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o neokrnjeni oziroma vsaj ne o bistveno okrnjeni oporočiteljevi sposobnosti trezne in adekventne presoje, predvidevanja, odzivanja in razumevanja ....
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo s procesnim vodenjem
Toženčeva graja, uperjena v sodnikovo vodenje postopka, ni upošteven predmet presoje ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Če stranka meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, ima na razpolago z zakonom predvidena (druga) pravna sredstva.
izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - odločba o pravici do nadomestila preživnine - izterjava zamudnih obresti - zahteva za varstvo zakonitosti
V zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova. Odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije o pravici do nadomestila preživnine z obvestilom sklada glede izterjave zakonskih zamudnih obresti ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbo 17. člena ZIZ. Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti bi torej moral upnik pridobiti izvršilni naslov.
revizija - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - zavrženje revizije
Revizija je pravočasna, če je v roku vložena pri pristojnem sodišču. Izjemoma se šteje, da je pravočasna, tudi če se vloži pri nepristojnem sodišču, če je tako vložitev pripisati očitni pomoti vložnika. Vloga pooblaščenega odvetnika, naslovljenega na nepristojno sodišče in vložena pri nepristojnem sodišču, predstavlja tako napako, ki je ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6, 48.
spor o pristojnosti med specializiranim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - gospodarski spor - spor med javnim zavodom in gospodarsko družbo
Spor zaradi plačila med javnim zavodom in gospodarsko družbo je gospodarski spor, za katere pa je pristojno okrožno sodišče, na območju katere ima sedež tožena stranka.
Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS člen 2. ODZ paragraf 424. ZZK (1930).ZZK člen 101. ZTLR člen 20, 20/2, 37.
lastninska pravica na nepremičnini - dobrovernost kupca - lastninska tožba - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo - močnejša pravica - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - odločba agrarne komisije - odločba denacionalizacijskega organa - konkurenca dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - dolgoletna posest - nadaljnja prodaja nepremičnine
Pri konkurenci dveh enakih in originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, točneje dveh odločb upravnih organov, je treba ugotoviti katera od njiju je močnejša. Kljub vpisu lastninske pravice denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo, ki je deklaratorne narave, je zaradi več desetletne posesti toženikov njihova pravica močnejša od toženčeve. Ta ob nakupu nepremičnine od denacionalizacijskega upravičenca ni bil v dobri veri.
ZJSRS člen 21d, 21d/5, 21c, 21c/4, 26a, 26a/1, 28, 28/1, 28/3, 28/7.ZIZ člen 17.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - izterjava zamudnih obresti - Javni jamstveni preživninski sklad RS - izterjava nadomestila preživnine
Opredelitev upnikovega izvršilnega naslova v petem odstavku 21.d člena ZJSRS ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Zakon skladu sicer daje pravico do teh obresti, vendar mora sklad, kot vsak drugi upnik, za svojo z zakonom urejeno terjatev pridobiti izvršilni naslov.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - ista pravna in dejanska podlaga - odškodninski spor - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker nobeden od izpodbijanih delov pravnomočne sodbe, ki se nanašata na zahtevka, oprta na različno pravno in dejansko podlago, ne presega 1.000.000 SIT.
DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08181
URS člen 15, 26, 33, 67.ZOR člen 210, 210/4, 714.ZPP člen 1, 196, 339, 339/2-3, 339/2-6, 339/2-12, 339/2-14, 370.ZKP člen 172, 214, 224, 498.
sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - aktivna legitimacija dedičev - enotno sosporništvo - vrnitev stvari - kazenski postopek - odškodninska odgovornost države - varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zavrženje ovadbe - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - materialno sosporništvo dedičev
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o izbrisu pogojne obsodbe - rok za vložitev
Ker obsojenca nimata pravnega interesa za spremembo sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da je njuna pogojna obsodba izbrisana, je zoper tak sklep vložena zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena (1. odstavek 421. člena ZKP).
ZPP člen 41, 154, 165, 370, 370/1-2, 380, 380/1.ZOR člen 154, 154/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 4, 20, 44.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - povrnitev škode - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - ročno odvijanje matic s kolesa motornega vozila - krivdna odgovornost - opustitve oškodovanca
Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnini za njiju uveljavljata z eno tožbo. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Ročno odvijanje matic s kolesa motornega vozila - četudi tovornega - z za ta namen predvidenim ključem za odvijanje ni dejavnost, pri kateri bi bilo tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri bi bile presežene tiste nevarnosti, s katerimi se odrasel človek sicer dnevno srečuje pri opravilih z orodjem, katerega delovanje in učinke delovanja uravnava z lastno silo.
V danem primeru je treba za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti tožnikovega delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo upoštevati z vidika vseh elementov civilnega delikta še dvoje in sicer: 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujno kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja in 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva (prvi odstavek 154. člena ZOR), mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 59.ZOR člen 270, 270/1, 270/3, 274.
nedopustnost izvršbe - ugovor dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni - sporna dejstva o prenehanju terjatve
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe ni mogoče posegati v izvršilni naslov. Ob upoštevanju notarskega zapisa, kot izvršilnega naslova, ki točno določa predmet obveznosti, to je višino pogodbene kazni, v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ni mogoče obvarovati zahteve za znižanje pogodbene kazni in ne trditve o delni nedovoljenosti pogodbene kazni.
izločitev sodnika - sodelovanje pri odločanju o glavni stvari in o podaljšanju pripora v preiskavi
Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju v izvenobravnavnem senatu, ni izločen (razlog po 5. točki 39. člena ZKP) kot član senata, ki odloča na glavni obravnavi o glavni stvari in tudi ne v postopku odločanja o pritožbi pri sodišču druge stopnje, razen če je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu ZKP.
Ker se sme pritožnik sklicevati na kršitev zakona iz 2. točke 1.
odstavka 371. člena ZKP samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (384. člen ZKP), bi presojo tega procesnega dejstva na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti zahtevala situacija, v kateri bi bilo ugotovljeno, da je sicer bila kršena določba 5. točke 39. člena ZKP.