ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - odstranitev tujca iz države - poziv na dopolnitev tožbe
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.
Ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil po tem, ko je bil že v postopku vračanja po ZTuj-2, temveč mora temeljiti na tožnikovih individualnih okoliščinah ter njegovem ravnanju pred vložitvijo prošnje in ob njej. Ugotovitev objektivnega kriterija za omenjeno utemeljeno domnevo sam po sebi še ni dovolj za individualno oceno nujnosti ukrepa pridržanja na CT po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1, ki je po vsebini enak odvzemu svobode.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - odločba o vrnitvi - splošna verodostojnost - resna škoda - mednarodna tiralica - pravica do izjave
Tožena stranka je prošnjo zavrnila v rednem postopku iz drugih razlogov in sicer zato, ker tožniku ni verjela, da so se mu zgodili dogodki, kot jih je opisal, pa tudi zato, ker niso bili podani razlogi preganjanja, kot so navedeni v ZMZ-1 (npr. preganjanje zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja itd.). Zavrnila jo je tudi zato, ker ni ugotovila, da bi mu grozila resna škoda.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Tožnik je kot pravna oseba, in sicer kot gospodarska družba, vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. To pa tudi pomeni, da ne sodi med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ne trdi in tega tudi ne izkazujejo podatki spisa, da bi bil organiziran kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in tudi ne gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Prav tako ne gre za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik ne sodi med subjekte, ki so navedeni v prvem odstavku 10. člena ZBPP, je odločitev o zavrženju prošnje za brezplačno pravno pomoč pravilna.
URS člen 156. ZZDej člen 42. ZUP člen 9, 209. ZUstS člen 23.
podelitev koncesij - javna služba - osnovna zdravstvena dejavnost - soglasje ministrstva - pravica do izjave - neustavnost zakona
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z ustavo. Je pa sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Organ, ki izda odločbo mora v njej navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku niti ni dal niti ga odrekel. Akcesorni akt, v konkretnem primeru zavrnitev izdaje soglasja, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi. Zato ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari. Kljub temu pa mora biti stranki dana možnost, da se s to odločbo seznani in se o njej izjavi.
Sklep Ministrstva za zdravje, s katerim je bila zavrnjena zahteva občine za izdajo soglasja k podelitvi koncesije, ni bil vročen tožnici. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi se pred izdajo odločbe seznanila s celotnim gradivom, in da bi se lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločitev.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnika sicer nista predložila izvedeniškega mnenja, ki bi izkazalo, da je ukrep neizvedljiv ali da odstranitev ogroža stanovanjsko hišo, ki je povezana z nelegalno zgrajenim objektom, kakor tudi ne, da prizidka ni mogoče enostavno odrezati od preostalega objekta, saj bi lahko vplivalo na statično stabilnost zalednega terena, vendar je po presoji sodišča z navedbami tožeče stranke in fotografijami, ki se nahajajo v spisovnem gradivu možno povzeti, da sta tožnika z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, saj iz fotografij izhaja, da poteka zemljišče v hrib, in da se podporni zid stika z regionalno cesto, ki poteka mimo stanovanjske hiše, zaradi česar sta izkazala verjetnost možnosti nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh zadeve
Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoči za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka ni presojala materialnega (subjektivnega) pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2017) člen 2, 6, 10.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - prispevek
Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - skladnost zakona z direktivo - odločba o vrnitvi
Razlaga nacionalne zakonodaje v smeri, da je mogoče v situaciji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito prosilcu omejiti gibanje, ne da bi bila pred tem določena objektivna merila za utemeljenost domneve, da je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi zadržal ali otežil izvedbo odločbe o vrnitvi, bi bila v nasprotju tako z besedilom te direktive, kot z jasnim načelom, ki izhaja že iz 15. uvodne izjave k tej direktivi, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito.
V konkretnem primeru ni izkazala utemeljene domneve, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito podal zgolj zaradi zlorabe postopka v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij
Zgolj to, da prosilec nima osebnega dokumenta, po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje za omejitev gibanja, ampak je ta razlog, tudi glede na zakonsko določbo podan, če obstaja očiten dvom o njegovi istovetnosti.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce je zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - zloraba postopka mednarodne zaščite - obrazloženost odločbe
Za odločitev je bistvenega pomena presoja tožnikovega namena, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Razlogi, na katere se v tem pogledu sklicuje toženka, bi sicer sami po sebi načeloma zadoščali za tako sklepanje, vendar je tožnik navedel jasne, prepričljive in logične razloge, ki so v neposrednem nasprotju s takim sklepanjem, do katerih se toženka do teh razlogov po vsebini sploh ni opredelila, zato sodišče ugotavlja, da obstoj drugega izmed prej navedenih zakonskih pogojev za omejitev gibanja po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni ne ustrezno ugotovljen, ne obrazložen.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite
Zapis, ki ga je sestavila zgolj toženka in katerega pravilnosti tožnik ni potrdil s svojim podpisom, ne dosega pravnega standarda očitnega dvoma v istovetnost, ki mora biti podan, da je ta razlog za omejitev gibanja upravičen.
ZMZ-1 ni opredelil, kateri so tisti objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi oziroma je določil zgolj en kriterij, ki ga določa tudi Recepcijska direktiva II, tj., da je prosilec imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javnopravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP - javno pooblastilo - pravica do pritožbe - zavrženje tožbe
Odločanje o dodelitvi javnih sredstev po povsem enotni in ustaljeni upravnosodni praksi nima značaja upravne zadeve iz 2. člena ZUP, temveč gre za odločanje v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), torej za postopek, v katerem se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom, in smiselno, kolikor je uporaba posameznih določb oziroma procesnih institutov po ZUP v določeni javnopravni stvari mogoča in primerna.
Toženka v obravnavani (javnopravni) zadevi nastopa kot nosilec javnega pooblastila, ki ima pri izvajanju tega pooblastila pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis. V kontekstu obravnavane zadeve to pomeni, da je toženka zavezana k uporabi ZUP, kot je določeno v določbah 1. do 4. člena tega zakona.
Tožnici bi morala biti zagotovljena možnost pritožbe v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP. Da bi bila tožba v upravnem sporu sploh dopustna, bi morala tožnica pred njeno vložitvijo to možnost tudi izčrpati. Ker tega ni storila, je to razlog za zavrženje tožbe po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
vrnitev v prejšnje stanje - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - samostojno pravno varstvo
Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo navedenega sklepa uveljavljalo le hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da tožnik ugovorov v zvezi s pravilnostjo sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje (v primeru zavrnilne odločitve) ne more več uveljavljati.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil - odločba o vrnitvi - zloraba postopka - objektivni kriterij
Očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost ali državljanstvo, zgolj dejstvo drugačnega zapisa datuma rojstva v Policijski depeši Policijske postaje A. št. 2253-170/2020 (3E695-84) s 14. 7. 2020, ne izkazuje. Osnovni pogoj za to, da se gibanje omeji na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člen ZMZ-1 je namreč ta, da mora obstajati očiten dvom v istovetnost prosilca, ki v konkretnem primeru ni podan.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Upoštevaje celotno ravnanje tožnika do prijetja, torej da je bilo njegovo gibanje v Republiki Sloveniji usmerjeno na prihod do Azilnega doma, kaže, da je želel vložiti prošnjo za azil v Azilnem domu, in mu, ker tega ni storil na svoji poti do Ljubljane, ni moč šteti v škodo oziroma ga bremeniti, da je imel do trenutka prijetja že možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ni storil. Glede na svoje videnje zadeve, treba pa je izhajati tudi iz tega, je tožnik iskal prvo možnost za podajo prošnje za azil in tudi menil, da jo je s prihodom do Azilnega doma pri varnostniku tudi podal. Ker torej glede na navedeno v obravnavani zadevi objektivni kriterij ni izkazan, je toženka napačno uporabila tretjo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - izkazanost - napačna uporaba materialnega prava
S tem, ko je v besedilo tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
Ugotovitev oziroma sklepanje toženke, da je tožnik podal prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi preprečil ali otežil odstranitev, ni skladna z določbo tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive, ker v konkretnem primeru toženka ni pravilno uporabila objektivnega merila. Gre za napačno uporabo materialnega prava, saj v konkretnem primeru ni izkazana utemeljena domneva, da je šlo za zlorabo postopka s strani tožnika v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - kazenski pregon - subsidiarni tožilec - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Organ za BPP je v zakonu imel podlago za zavrnitev BPP iz razloga, da gre za očitno nerazumno zadevo, ki nima verjetnega izgleda za uspeh in postopka ni razumno sprožati, ker so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 46, 46/11. ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.