obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog za obnovo postopka - 5. točka 260. člena ZUP
Tožnikov predlog za obnovo, ki je bil vložen 12. 4. 2018 iz obnovitvenih razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, je prepozen, ker je bil povsem očitno vložen po poteku triletnega objektivnega roka, predpisanega v četrtem odstavku 263. člena ZUP.
V primeru iz 2. točke 260. člena ZUP so okoliščine iz 265. člena ZUP izkazane le, če se stranka sklicuje na pravnomočno kazensko sodbo, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali pa na okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka sploh ni bilo mogoče začeti.
Tožnik utemeljeno ugovarja, da v obravnavani zadevi ni podlage, da se uporabi (zgolj) ZG. „Pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz GZ. To, da se ZKZ in GZ ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča. Glede na navedeno je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne prodaje“ po presoji Vrhovnega sodišča oba zakona uporabiti sočasno.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - stečajni postopek - ugovor zoper osnovni seznam - osnovni seznam preizkušenih terjatev
Tožena stranka je odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev, v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je sodišče tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 42, 49. ZPVPJN-C člen 21, 21/2.
javno naročanje - sodno varstvo - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili (več) upoštevni argumenti Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS o tem, da odločitve Državne revizijske komisije niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Nepravilno oziroma preuranjeno je postopanje tožene stranke, ko je vlogo, v kateri je prosilec navedel dve opravilni številki zadeve, ki sta bili razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje, kot neutemeljeno zavrnila, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.
V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - druga javnopravna stvar
Narava sklenjene pogodbe s kabelskim operaterjem in dogovorjena obveznost oziroma storitev kabelske distribucije programov, tudi po presoji sodišča, tožnika ne more razbremeniti zakonske obveznosti plačila RTV prispevka, ravno nasprotno, dejstvo, da je tožnik naročnik kabelskega operaterja dokazuje imetništvo ustreznega sprejemnika za sprejem programov in s tem možnost sprejemanja programov RTV Slovenija. Ker je postal tožnik zavezanec za plačilo RTV prispevka leta 2014 in ker je sodišče presodilo, da tožnika reklamacija računa oziroma nestrinjanje s programi RTV Slovenija ne razbremenjuje obveznosti plačila, uveljavljani tožbeni ugovori pa ne vplivajo na obveznost plačila RTV prispevka, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/1-7, 30, 30/1, 30/1-6, 30/1-7.
izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris - neporavnane obveznosti
Obstoj zapadlih obveznosti na dan izdaje odločbe, ob upoštevanju podatka, da je bil tožnik opozorjen na posledice neplačila dolgovane obveznosti, utemeljuje odločitev tožene stranke, da obstaja razlog za izbris iz imenika odvetnikov.
Neprerekano dejstvo, da tožnik ni imel odprtega fiduciarnega računa več kot leto dni, samo po sebi utemeljuje sklepanje, da odvetnik ne opravlja odvetniškega poklica in je tudi s tem izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnika sicer nista predložila izvedeniškega mnenja, ki bi izkazalo, da je ukrep neizvedljiv ali da odstranitev ogroža stanovanjsko hišo, ki je povezana z nelegalno zgrajenim objektom, kakor tudi ne, da prizidka ni mogoče enostavno odrezati od preostalega objekta, saj bi lahko vplivalo na statično stabilnost zalednega terena, vendar je po presoji sodišča z navedbami tožeče stranke in fotografijami, ki se nahajajo v spisovnem gradivu možno povzeti, da sta tožnika z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, saj iz fotografij izhaja, da poteka zemljišče v hrib, in da se podporni zid stika z regionalno cesto, ki poteka mimo stanovanjske hiše, zaradi česar sta izkazala verjetnost možnosti nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka ni presojala materialnega (subjektivnega) pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
EZ-1 člen 4, 4-16. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2017) člen 2, 6, 10.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - prispevek
Ne EZ-1 ne Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ne določata, da je pogoj za uvrstitev na seznam upravičencev do znižanega prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, da je upravičenec lastnik in (edini) plačnik merilnega mesta.
odškodnina - čezmejni delovni migrant - stroški za prevoz na delo in z dela - posebna davčna olajšava
Davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, se davčna osnova določi enako, kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno, saj že iz jezikovne razlage 63. člena ZDavP-2 ne izhaja, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemerkoli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
Pri odmeri dohodnine za leto 2013 je treba upoštevati tudi davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante iz prej veljavnega petega odstavka 113. člena ZDavP-2.
URS člen 156. ZZDej člen 42. ZUP člen 9, 209. ZUstS člen 23.
podelitev koncesij - javna služba - osnovna zdravstvena dejavnost - soglasje ministrstva - pravica do izjave - neustavnost zakona
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z ustavo. Je pa sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Organ, ki izda odločbo mora v njej navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku niti ni dal niti ga odrekel. Akcesorni akt, v konkretnem primeru zavrnitev izdaje soglasja, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi. Zato ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari. Kljub temu pa mora biti stranki dana možnost, da se s to odločbo seznani in se o njej izjavi.
Sklep Ministrstva za zdravje, s katerim je bila zavrnjena zahteva občine za izdajo soglasja k podelitvi koncesije, ni bil vročen tožnici. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi se pred izdajo odločbe seznanila s celotnim gradivom, in da bi se lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Tožnik je kot pravna oseba, in sicer kot gospodarska družba, vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. To pa tudi pomeni, da ne sodi med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ne trdi in tega tudi ne izkazujejo podatki spisa, da bi bil organiziran kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in tudi ne gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Prav tako ne gre za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik ne sodi med subjekte, ki so navedeni v prvem odstavku 10. člena ZBPP, je odločitev o zavrženju prošnje za brezplačno pravno pomoč pravilna.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujen postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč, skladno s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP pa se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne, se predmetna zadeva šteje kot nujna zadeva. Navedeno pomeni, da je rok za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo tožene stranke tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19) v sodnih zadevah.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da sta tožnika zapustila Azilni dom. Ker se torej ne nahajata v Azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - obrazloženost odločbe
Za odločitev o zadevi je bistvena presoja tožnikovega namena vložitve prošnje, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Dvodnevni zamik pri vložitvi prošnje po presoji sodišča ne pomeni obdobja, ki bi zaradi svoje dolžine že objektivno sam po sebi, pomenilo podlago za sklepanje, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom zlorabe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je po presoji sodišča podan le, če je dvom v istovetnost prosilca očiten. Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo navedene določbe ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami.
Vendar se po oceni sodišča očiten dvom v istovetnost pri tožniku poraja predvsem iz razloga popolne neaktivnosti v zvezi s pridobitvijo rojstnega lista, za katerega je samoiniciativno obljubil, da ga bo skušal pridobiti. Sodišče zaradi njegove več kot desetdnevne neaktivnosti v Centru za tujce ne more slediti njegovi obljubi, da bi v Azilnem domu izpolnil obljubo in skušal pridobiti dokumente oziroma vsaj ustrezne podatke o svoji identiteti, saj bi s telefonom, kot navaja, da bi poizkusil v Azilnem domu, lahko storil enako tudi v Centru za tujce, kjer se prosilcem omogoča dostop tako do telefona kot računalnika. Glede na navedeno sodišče meni, da so tudi po zaslišanju izkazani pogoji za tožnikovo pridržanje po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Poslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP v primeru, ko izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila.
starševska skrb - osnovno in srednje šolstvo - prešolanje učenca na drugo šolo - sporazum staršev
Drži sicer, da se v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena DZ morajo starši sporazumeti tudi o tem, kje se otrok redno šola, in da je navedeno predmet sporazuma obeh staršev. Pri tem je glavni namen starševske pravice zavarovati konkretno korist posameznega otroka, ki je največje vodilo ter lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 151. člena DZ, ki določa, da izvajata starševsko skrb oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Vendar pa bi v primeru, v kolikor starši takšnega soglasja ne dosežejo, oziroma, če bi vsak starš želel šolati otroka na drugi osnovni šoli, in se drugi od staršev s tem ne bi strinjal, kot je to bilo v obravnavani zadevi, lahko prišlo do nevzdržne situacije, ko se otrok, ki se mora redno šolati v osnovni šoli, sploh ne bi šolal, ker starša o tem ne bi dosegla soglasja.