RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - druga javnopravna stvar
Narava sklenjene pogodbe s kabelskim operaterjem in dogovorjena obveznost oziroma storitev kabelske distribucije programov, tudi po presoji sodišča, tožnika ne more razbremeniti zakonske obveznosti plačila RTV prispevka, ravno nasprotno, dejstvo, da je tožnik naročnik kabelskega operaterja dokazuje imetništvo ustreznega sprejemnika za sprejem programov in s tem možnost sprejemanja programov RTV Slovenija. Ker je postal tožnik zavezanec za plačilo RTV prispevka leta 2014 in ker je sodišče presodilo, da tožnika reklamacija računa oziroma nestrinjanje s programi RTV Slovenija ne razbremenjuje obveznosti plačila, uveljavljani tožbeni ugovori pa ne vplivajo na obveznost plačila RTV prispevka, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/1-7, 30, 30/1, 30/1-6, 30/1-7.
izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris - neporavnane obveznosti
Obstoj zapadlih obveznosti na dan izdaje odločbe, ob upoštevanju podatka, da je bil tožnik opozorjen na posledice neplačila dolgovane obveznosti, utemeljuje odločitev tožene stranke, da obstaja razlog za izbris iz imenika odvetnikov.
Neprerekano dejstvo, da tožnik ni imel odprtega fiduciarnega računa več kot leto dni, samo po sebi utemeljuje sklepanje, da odvetnik ne opravlja odvetniškega poklica in je tudi s tem izpolnjen pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 42, 49. ZPVPJN-C člen 21, 21/2.
javno naročanje - sodno varstvo - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili (več) upoštevni argumenti Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS o tem, da odločitve Državne revizijske komisije niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrnitev prošnje za podaljšanje - podrejanje pravnemu redu
Sodišče ugotavlja, da ugotovljeno tožnikovo ravnanje glede davčnega dolga in storjenega predmetnega prekrška (po ZTuj-2) utemeljuje sklep, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik tudi v prihodnje ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog za obnovo postopka - 5. točka 260. člena ZUP
Tožnikov predlog za obnovo, ki je bil vložen 12. 4. 2018 iz obnovitvenih razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, je prepozen, ker je bil povsem očitno vložen po poteku triletnega objektivnega roka, predpisanega v četrtem odstavku 263. člena ZUP.
V primeru iz 2. točke 260. člena ZUP so okoliščine iz 265. člena ZUP izkazane le, če se stranka sklicuje na pravnomočno kazensko sodbo, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali pa na okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka sploh ni bilo mogoče začeti.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - subjektivni pogoj - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Utemeljen je tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način je tožena stranka prišla do povprečnega mesečnega zneska plače za relevantno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, saj je naveden zgolj znesek 956,09 EUR kot povprečna mesečna višina dohodka, kar ne zadostuje standardu obrazloženosti odločbe, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.
plačilni nalog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izpodbijana sodba in plačilni nalogi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, ne predstavljajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Sodba namreč predstavlja odločitev, ki jo je sprejelo sodišče kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1), plačilni nalogi pa so bili izdani v postopku o prekršku na podlagi določb ZP-1, in ne na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Glede plačilnih nalogov, izdanih v prekrškovnem postopku, in sodbe okrajnega sodišča, ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujen postopek - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč, skladno s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP pa se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne, se predmetna zadeva šteje kot nujna zadeva. Navedeno pomeni, da je rok za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo tožene stranke tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19) v sodnih zadevah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh zadeve
Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoči za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je po presoji sodišča podan le, če je dvom v istovetnost prosilca očiten. Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo navedene določbe ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami.
Vendar se po oceni sodišča očiten dvom v istovetnost pri tožniku poraja predvsem iz razloga popolne neaktivnosti v zvezi s pridobitvijo rojstnega lista, za katerega je samoiniciativno obljubil, da ga bo skušal pridobiti. Sodišče zaradi njegove več kot desetdnevne neaktivnosti v Centru za tujce ne more slediti njegovi obljubi, da bi v Azilnem domu izpolnil obljubo in skušal pridobiti dokumente oziroma vsaj ustrezne podatke o svoji identiteti, saj bi s telefonom, kot navaja, da bi poizkusil v Azilnem domu, lahko storil enako tudi v Centru za tujce, kjer se prosilcem omogoča dostop tako do telefona kot računalnika. Glede na navedeno sodišče meni, da so tudi po zaslišanju izkazani pogoji za tožnikovo pridržanje po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Tožnik je kot pravna oseba, in sicer kot gospodarska družba, vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. To pa tudi pomeni, da ne sodi med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ne trdi in tega tudi ne izkazujejo podatki spisa, da bi bil organiziran kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in tudi ne gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Prav tako ne gre za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik ne sodi med subjekte, ki so navedeni v prvem odstavku 10. člena ZBPP, je odločitev o zavrženju prošnje za brezplačno pravno pomoč pravilna.
starševska skrb - osnovno in srednje šolstvo - prešolanje učenca na drugo šolo - sporazum staršev
Drži sicer, da se v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena DZ morajo starši sporazumeti tudi o tem, kje se otrok redno šola, in da je navedeno predmet sporazuma obeh staršev. Pri tem je glavni namen starševske pravice zavarovati konkretno korist posameznega otroka, ki je največje vodilo ter lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 151. člena DZ, ki določa, da izvajata starševsko skrb oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Vendar pa bi v primeru, v kolikor starši takšnega soglasja ne dosežejo, oziroma, če bi vsak starš želel šolati otroka na drugi osnovni šoli, in se drugi od staršev s tem ne bi strinjal, kot je to bilo v obravnavani zadevi, lahko prišlo do nevzdržne situacije, ko se otrok, ki se mora redno šolati v osnovni šoli, sploh ne bi šolal, ker starša o tem ne bi dosegla soglasja.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da sta tožnika zapustila Azilni dom. Ker se torej ne nahajata v Azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
tožnik - odpravljena odločba - pravni interes za vložitev tožbe
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora. Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, več ne posega v pravico oziroma obveznost tožeče stranke. Odločba Inšpektrorata RS za okolje in prostor je bila namreč že odpravljena s sodbo Upravnega sodišča, kar pomeni, da je nastal položaj, kot da odločba sploh še ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi še ni bilo dokončno odločeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZMZ-1 člen 49, 51, 51-4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin II - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zdravstveno stanje prosilca
Sodišče se pridružuje ugotovitvam tožene stranke, da je sam azilni postopek na Hrvaškem primerljiv s postopkom v Sloveniji, prosilcem pa so zagotovljene podobne pravice, kot prosilcem v Sloveniji.
Ne šteje se vsaka bolezen prosilca za mednarodno zaščito kot upoštevna v okviru 3. člena EKČP ter 4. člena Listine EU, temveč mora iti za situacijo, v kateri ima prosilec „posebej hudo duševno ali fizično bolezen“ in da je posebna resnost njegovega zdravstvenega stanja ugotovljena na podlagi objektivnih elementov (npr. zdravniških potrdil), ki jih predloži prosilec. Nadaljnja upoštevna okoliščina pa je dejanska in izkazana nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje takega zdravstvenega stanja zadevne osebe, kar mora prav tako izhajati iz predloženih dokazil.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni preverjala pogojev izjemne brezplačne pravne pomoči v skladu z določili 22. člena ZBPP. Tožnik se je sicer skliceval na Covid-19 kot višjo silo, vendar je navajal, da je ta vplivala na finančno poslovanje njegovih podjetij in ne tožnika kot fizične osebe v smislu določil 22. člena ZBPP. Od organa ni mogoče zahtevati, da ugotavlja morebiten obstoj okoliščin, ki jih tožnik sploh ne zatrjuje oziroma jih zatrjuje tako splošno, da na podlagi njegovih navedb ni mogoče sklepati o tem, za kakšne okoliščine naj bi sploh šlo.
azil - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po drugem odstavku 70. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep iz 84. člena tega zakona lahko vloži v treh dneh od vročitve. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročen v torek 11. 8. 2020. Z naslednjim dnem, tj. 12. 8. 2020 je začel teči tridnevni rok za tožbo, ki se je iztekel v petek 14. 8. 2020. Tožeča stranka je sodišču tožbo poslala priporočeno po pošti dne 17. 8. 2020. Tožba je po navedenem vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.
URS člen 156. ZZDej člen 42. ZUP člen 9, 209. ZUstS člen 23.
podelitev koncesij - javna služba - osnovna zdravstvena dejavnost - soglasje ministrstva - pravica do izjave - neustavnost zakona
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z ustavo. Je pa sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Organ, ki izda odločbo mora v njej navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku niti ni dal niti ga odrekel. Akcesorni akt, v konkretnem primeru zavrnitev izdaje soglasja, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi. Zato ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari. Kljub temu pa mora biti stranki dana možnost, da se s to odločbo seznani in se o njej izjavi.
Sklep Ministrstva za zdravje, s katerim je bila zavrnjena zahteva občine za izdajo soglasja k podelitvi koncesije, ni bil vročen tožnici. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi se pred izdajo odločbe seznanila s celotnim gradivom, in da bi se lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Med strankama ni sporno, da je tožnik kot pravna oseba, in sicer kot gospodarska družba (d.o.o.), vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da ne sodi med subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ne trdi in tega tudi ne izkazujejo podatki spisa, da bi bil organiziran kot nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in tudi ne gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Prav tako ne gre za pravno osebo, za katero bi zakon ali mednarodna pogodba določala, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči.