ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - domneva - zadržanje postopka - ovira - zloraba postopka - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi, niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
Tožnik ni vložil posebnih tožb zoper odločbi o vrnitvi in nastanitvi, zato je tožbo v tem delu zavrglo.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - tek procesnega roka - nujna zadeva - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Glede na to, da se je rok za vložitev tožbe iztekel v času veljave posebnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa, sodišče dodaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na podlagi določb ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je v času veljave posebnih ukrepov izdal tri odredbe (in eno spremembo), s katerimi je bilo določeno, da sodišča v nujnih zadevah v tem času odločajo, pri čemer upravni spori po ZBPP z navedenimi odredbami niso bili izvzeti iz odločanja sodišč v nujnih zadevah v obdobju posebnih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vračanje - zloraba postopka - pridržanje - milejši ukrep
Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin skupaj - torej sklepanja, da tožnikova ciljna država ni Slovenija in časa, ki je pretekel do tega, da je izrazil namero, zaprositi za mednarodno zaščito - je mogoče utemeljeno domnevati, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve.
Značilnosti namestitve v Azilnem domu ni mogoče razlagati kot pomanjkljivost oziroma še manj kot neobstoj milejšega ukrepa v slovenskem pravu. Prav odprtost tega režima oziroma relativno mili ukrepi varovanja pomenijo, da je namestitev v Azilnem domu po naravi stvari sploh mogoče šteti za milejši ukrep.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - nevarnost pobega - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Slika na fotografiji, predložena na naroku za glavno obravnavo ustreza izgledu tožnika, ujemajo pa se tudi osebni podatki s tistimi, ki jih je tožnik (ves čas enake) posredoval pristojnim organom v postopku vračanja oziroma v postopku mednarodne zaščite, zato mora tožena stranka skupaj z ostalimi okoliščinami presodi tudi ta, naknadno predloženi dokaz, in šele potem odloči o obstoju citiranega razloga za pridržanje.
V zvezi z razlogom za pridržanje po 3. alinei prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pa sodišče ugotavlja, da ostaja odprto oziroma ne zadosti presojeno vprašanje, kdaj je tožnik prvič izrazil namero, da zaprosi za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi - zloraba postopka mednarodne zaščite - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - objektivna merila
Pristojni organ lahko odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kadar je prosilcu omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v Republiki Sloveniji, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Možnost zaprositi za mednarodno zaščito predstavlja objektivno merilo, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnja podana le zaradi zadržanja oz. otežitve izvedbe odločbe o vrnitvi, vse pa v smislu prej navedene določbe Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - prijavitelj - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka že na formalni ravni ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka (v tem primeru tožnice).
Tožnica kot pobudnica inšpekcijskega postopka oziroma morebitna stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Toženka je logično zaključila, da tožnik ne more več izkazati razlogov za ugovor, ki bi preprečevali izvršbo, saj nov ugovor zoper sklep o izvršbi ni več mogoč. Zato je pravilno presodila, da zadeva res nima verjetnih izgledov za uspeh. Poleg tega je tožnik prosil za BPP za razveljavitev postopka ali za obnovo postopka, pri tem pa ZIZ pravnega sredstva, ki bi razveljavil izvršilni postopek, ne pozna, medtem ko glede obnove postopka določa, da ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 10. člena ZIZ). Za obravnavani primer drugačne določbe ni.
Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 13, 13-1. ZŠpo-1 člen 16, 16/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje športnih dejavnosti - neizpolnjevanje razpisnih pogojev
Neizpolnjevanje pogoja iz prve alineje 13. člena Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je izhajalo iz dokumenta z dne 19. 2. 2018, ki obsega izhodiščne podatke iz e-aplikacije, in sicer podatke o kategorizaciji na dan 1. 2. 2018 ter iz naknadno pridobljenega pojasnila A. z dne 12. 6. 2018.
občinsko urejanje - plačilo občinske takse za oglaševanje - prazen objekt za oglaševanje
Postavitev objekta za oglaševanje na javnem mestu pomeni uzurpacijo javnega prostora in njegovo posebno rabo, za katero je zavezanec dolžan plačati takso ne glede na to, ali na objektu sploh oglašuje in s tem pridobiva prihodek.
ustanovitev služnosti v javno korist - razlastitev - procesni akt - sklep o uvedbi postopka
Tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po 211. členu ZUreP-2 (enako kot v razlastitvenem postopku) je treba najprej izdati sklep o uvedbi tega postopka, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za obremenitev nepremičnine (prvi odstavek 200. člena ZUreP-2), kar pomeni, da je treba tudi v postopku ustanovitve služnosti v javno korist po ZUreP-2 najprej opraviti (le) preverjanje formalne popolnosti vloge oziroma zahteve, nato pa po uvedbi postopka ugotavljati še materialnopravne pogoje za ustanovitev služnosti v javno korist in v ta namen izvesti ugotovitveni postopek ter izdati odločbo.
To pomeni, da je sklep o uvedbi postopka obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist po ZUreP-2 le procesne narave in da mu ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Del izreka sklepa z dne 10. 6. 2019, ki se nanaša na zaznambo začetka postopka obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičnino ali njenega bistvenega spreminjanja brez soglasja upravičenke, pa (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon, in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - reformatio in peius
V obravnavani zadevi je bila v pritožbenem postopku prvostopenjska odločba spremenjena v škodo tožnika v nasprotju z drugim odstavkom 253. člena ZUP, zato je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivno merilo
Na podlagi 3. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 lahko pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kadar je prosilcu omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v Republiki Sloveniji, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito, kar je, kot se pravilno navaja v izpodbijanem sklepu, objektivno merilo v smislu točke d tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
Da "pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz GZ. To, da se ZKZ in GZ ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča.
V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali je kupec solastnik in ima zato predkupno pravico pri nakupu kmetijskih zemljišč in vrstni red kot izhaja iz prvega odstavka 23. člena ZKZ-1. To vprašanje je sporno, saj je vložena tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnost vknjižbe solastnine. Ničnost pogodbe učinkuje ex tunc, torej za nazaj in zato v tem primeru ni mogoče izhajati le iz zemljiškoknjižnega stanja, ampak je relevantno, ali je pogodba veljavno sklenjena in je stranka z interesom predkupni upravičenec. Res je, da ima zaznamba spora za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). To pomeni, da bi sodba, če bi stranka z interesom svoj delež odtujila, učinkovala tudi proti morebitnemu pridobitelju deleža, ne bi pa vplivala na uveljavljanje vrstnega reda predkupne pravice v tem upravnem postopku. Zato zaznamba uveljavljanja tožnikove predkupne pravice ne varuje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - subjektivne okoliščine
Tožnik je s predložitvijo te listine na naroku pred sodiščem to svojo obveznost izpolnil do te mere, da je zaključek toženke o izkazanem očitnem dvomu v identiteto tožnika vsaj preuranjen, če ne napačen.
Tožnik pa ni vložil prošnje z namenom zlorabe. To velja še toliko bolj glede na podan opis okoliščin, ki ne kažejo nobenega zavlačevanja ali odlašanja ter je toženkino sklepanje zato delno napačno, delno pa tudi pomanjkljivo, saj se toženka tudi nikjer ne opredeli glede tožnikove izjave, da je želel prošnjo vložiti v Azilnem domu, kjer je bil tudi prijet.
sodelovanje v upravnem postopku - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka (oziroma posamezni tožniki) ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni procesno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijano dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh zadeve
Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče tožnikov predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zavrnilo.
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da tožnik, ki želi tovrstno BPP, s svojo prošnjo ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh in jo je zato nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.
ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 255, 255/1. ZLD-1 člen 3, 3/1, 39, 39/1, 121, 121/2, 121/7. ZZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZZDej člen 20, 20/1. ZJZP člen 3, 94.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - molk organa
Ni mogoče slediti ugovorom toženke, da je ureditev iz 121. člena ZLD-1 nejasna oziroma nepopolna do te mere, da zakona sploh ni mogoče uporabiti oziroma, da je zato zakon v nasprotju z Ustavo. Pri tem sodišče izpostavlja, da je pri razlagi določb ZLD-1 treba upoštevati tudi druge zakone, ki urejajo zadevno področje, kot tudi, da se je o določenih relevantnih vidikih že izrekla tudi sodna praksa.
Iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018, je razvidno stališče, da koncept materialnih preoblikovanj sloni na institutu univerzalnega pravnega nasledstva in da gre (tudi) v takšnem primeru za prenos koncesije s koncesionarja na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na katerega (na ta prenos) pa se v omenjeni zadevi presojana določba tretjega odstavka 42. člena ZZDej ne nanaša. V odločbi U-I-194/17-21 je Ustavno sodišče tudi navedlo (opomba 73), da določba drugega odstavka 74. člena ZJZP dopušča prenos posebne in izključne pravice (torej tudi koncesije) na drugega izvajalca skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega partnerja, to je koncedenta. Tudi iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 903/2013 z dne 11. 2. 2015, je razvidno stališče, da obstajajo področja (kot je upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti, ker bi zgolj z uporabo določb ZGD-1 o univerzalnem pravnem nasledstvu lahko prišlo do obida javnopravnih omejitev, in je zato utemeljeno (z odločbo) ugotavljati, ali je prenos koncesije na prevzemno družbo dopusten in ali so v takšnem primeru izpolnjeni pogoji, ki omogočajo koncedentu, da s prenosom soglaša.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - fifo metoda
Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega. Posledično ni jasno, na kakšni osnovi je davčni organ kot pravnorelevantno ugotovil, da je tožnik pridobival „delež kapitala v družbi“, pri čemer pa je tudi ugotovil 1,5207% in 42,4412% delež, nato pa skupni poslovni delež 20,4014%; tu se ne ujemajo niti deleži oz. odstotki (če ima tožnik dobrih 20%, kako lahko ima hkrati več kot 40%; če tožnik odsvaja 0,63%, kako lahko kateregakoli od deležev odsvoji v celoti in delno še drugega) niti ni jasno, o kakšnih deležih davčni organ govori.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - delni dostop do podatkov - pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.