razvezana zakonca - razveza zakonske zveze po uveljavitvi SZ
Ker je bila zakonska zveza razvezana po uveljavitvi stanovanjskega zakona, predlagateljica po razvezi zakonske zveze ne more v nepravdnem postopku doseči, da bi bila ona določena za imetnico stanovanjske pravice.
Določbo 2. odst. 159. čl. v povezavi s 141. čl. Stanovanjskega zakona je mogoče uporabiti za prehodno urejanje razmerij med imetnikom in lastnikom stanovanja, ne more pa vplivati na ureditev stanovanjskih razmerij med razvezanima zakoncema, za kar pridejo v poštev določbe veljavnega Stanovanjskega zakona. Ta zakon pa po razvezi zakonske zveze določa pristojnost sodišča v nepravdnem postopku le za določitev najemnika stanovanja pri stanovanjskih najemnih razmerjih (57. čl.)
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - pravica do uporabe stanovanja - stanovanje - pojem
Kuhinja z dnevno sobo in hodnikom v sicer še nedograjenem prizidku v sklopu souporabe nekaterih pomožnih prostorov v stari hiši predstavlja stanovanje, na katerem je pravica do uporabe v času skupnega življenja strank že obstajala in lahko omejena na eno stranko (predlagateljico) obstoja še naprej.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe (poslovna sposobnost)
Ugotovljena dejanska podlaga je omogočila sklepanje, da je pok. M.G. ob podpisovanju pogodbe bila sicer fizično prizadeta zaradi možganske kapi (otežena možnost komuniciranja zaradi težav z govorom), da pa je psihično bila sposobna doumeti dogajanja v svoji okolici, predvsem pa je ob ustrezni predstavitvi bila sposobna, da se svobodno odloča in tudi izraža svojo voljo. Sporno pogodbo je torej sklenila kot poslovno sposobna oseba, (1. odstavek 56. člena ZOR).
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji
Ni mogoče šteti, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji (1. odstavek zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), če je odšla na delo v tujino, v Slovenijo pa občasno prihaja na obisk k sorodnikom.
poznejše obračunavanje carine za uvožen osebni avtomobil - pogoji
Poznejše obračunavanje carine po 271. členu ni možno, če podatki, ki so vpisani v carinsko deklaracijo, ustrezajo stanju uvoženega blaga. Sodišče svoje odločbe ne more opreti na navodilo direktorja carinske uprave, ki ni bilo objavljeno v uradnem listu.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek. Zato so pogoji za dopustnost obnovitvenega predloga načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (2. odstavek 424. člena ZPP) zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 109. člena ZPP o poučevanju vložnika, "katerega vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala". Predlog za obnovo postopka je nepopoln, če ni naveden zakoniti razlog obnove in če niso dani podatki glede pravočasnosti. Takšen predlog predsednik senata zavrže brez naroka (1. odstavek 425. člena ZPP).
pridobitev - državljan druge republike - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neobrazložena odločba
V odločbi o zavrnitvi vloge po členu 3. odstavku 40. člena ZDS je treba navesti dejstva in razloge, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenilo nevarnost za javni red, obrambo in varnost države.
sodna pristojnost - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Če pravni posel ni bil podlaga za nacionalizacijo nepremičnine, ni mogoče uporabiti določbe 5. in 56. čl. ZDen zaradi vrnitve v last; zahtevek se namreč obravnava v upravnem postopku.
Po ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bila pogodba o nakupu spornih zemljišč uničena. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na dolgoletno uživanje zemljišč, saj so bila ta v družbeni lastnini, kjer pa s priposestvovanjem lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti (29. čl. zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).
pravočasnost tožbe enega od tožnikov - vprašanje sosporništva - pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Pri upravnem sporu o državljanstvu zakonca nista sospornika, zato zakonec ne more naknadno, po izteku roka za vložitev tožbe, pristopiti k sporu. Preživetje enega meseca na leto v Republiki Sloveniji ni mogoče šteti za dejansko bivanje v RS.
Pritožba je dvostransko pravno sredstvo. Po 359. členu ZPP mora sodišče prve stopnje izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vročiti nasprotni stranki, ki sme nanjo odgovoriti. S to določbo je tudi v pritožbenem postopku izpeljano načelo obojestranskega zaslišanja strank iz 5. člena ZPP. Načelo je tako pomembno, da njegova opustitev pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Predlog za določitev imetnice stanovanjske pravice je bil vložen dne 29.4.1991, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158. čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91), ki velja od 19.10.1991 dalje, se spori, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih.
davek od dobička iz kapitala - prodaja gradbenega zemljišča - davčna osnova
Če je dobiček dosežen s prodajo zemljišča, na katerem je po prostorsko ureditvenih pogojih dopustna gradnja in ki ga je cenilec gradbene stroke ocenil kot stavbno zemljišče, davčni zavezanec ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti pri odmeri davka od dobička upoštevana cena, kot za kmetijsko zemljišče.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Tožeča stranka v reviziji utemeljeno zatrjuje, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Trditev pritožbenega sodišča, da je tožeča stranka utemeljevala uveljavljeni tožbeni zahtevek le s priposestvovanjem, je v nasprotju s trditveno podlago tožeče stranke, ki je ves čas postopka in vse do zaključka glavne obravnave vztrajala pri tem, da je tožbeni zahtevek utemeljen zato, ker je njen pravni prednik pridobil sporni nepremičnini na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen s prvotoženo stranko in ki je bil v celoti realiziran. Da je temu res tako, dokazuje tudi sodba sodišča prve stopnje, ki v pretežnem delu razlogov, s katerimi se utemeljuje ugoditev tožbenemu zahtevku, obravnava ravno vprašanja, ali je bil zatrjevani pravni posel (prodaja) res sklenjen.
davek od dobička iz kapitala - valorizacija prodajne cene - razlogi - odmera davka
Če prodajna cena zemljišča, določena v pogodbi, ne ustreza ceni zemljišča, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje davčne osnove upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku ugotovljena vrednost zemljišča. Če zemljišče leži v območju, kjer je po PUP gradnja dopustna in je cenilec zemljišče ocenil kot stavbno zemljišče, davčna zavezanka ne more uspeti z ugovorom, da bi moralo biti zemljišče ocenjeno kot kmetijsko zemljišče.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zastaranje - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem
1. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da ZOR ne določa, da veljajo v primerih, kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, daljši zastaralni roki tudi za lastnika nevarne stvari, s katero je bila škoda povzročena. V 377. členu ZOR, ki ureja vprašanja zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, je namreč govor o "odgovorni osebi" in ne o storilcu kaznivega dejanja. V krog odgovornih oseb pa sodi v obravnavanem primeru tudi tožena stranka, ki je bila lastnik osebnega avtomobila, s katerim je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo.
2. Skozi odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi ta ustrezala pravnemu standardu "pravične denarne odškodnine", se mora odražati tudi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju so meje, preko katerih sodišče ob odločanju o "pravični denarni odškodnini" ne more. Le tako lahko sodišče skozi prisojeni znesek izrazi pomen in namen odškodnine za nepremoženjsko škodo (2. odstavek 200. člena ZOR).
3. Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
stanovanjska pravica - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Zaradi višjega osebnega dohodka ima nasprotni udeleženec večje možnosti kot predlagateljica, da poskrbi za svojo ustrezno namestitev. Poleg tega ne gre zanemariti tudi ravnanja nasprotnega udeleženca s predlagateljico, ki ga je potrebno upoštevati med "drugimi okoliščinami primera" (2. odst. 17. čl. ZSR), prav tako pomembnimi za odločitev o vprašanju, kdo izmed razvezanih zakoncev bo pridobil oz. obdržal stanovanjsko pravico na dotlej skupnem stanovanju.