razvezana zakonca - razveza zakonske zveze po uveljavitvi SZ
Ker je bila zakonska zveza razvezana po uveljavitvi stanovanjskega zakona, predlagateljica po razvezi zakonske zveze ne more v nepravdnem postopku doseči, da bi bila ona določena za imetnico stanovanjske pravice.
Določbo 2. odst. 159. čl. v povezavi s 141. čl. Stanovanjskega zakona je mogoče uporabiti za prehodno urejanje razmerij med imetnikom in lastnikom stanovanja, ne more pa vplivati na ureditev stanovanjskih razmerij med razvezanima zakoncema, za kar pridejo v poštev določbe veljavnega Stanovanjskega zakona. Ta zakon pa po razvezi zakonske zveze določa pristojnost sodišča v nepravdnem postopku le za določitev najemnika stanovanja pri stanovanjskih najemnih razmerjih (57. čl.)
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - pravica do uporabe stanovanja - stanovanje - pojem
Kuhinja z dnevno sobo in hodnikom v sicer še nedograjenem prizidku v sklopu souporabe nekaterih pomožnih prostorov v stari hiši predstavlja stanovanje, na katerem je pravica do uporabe v času skupnega življenja strank že obstajala in lahko omejena na eno stranko (predlagateljico) obstoja še naprej.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji
Ni mogoče šteti, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji (1. odstavek zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), če je odšla na delo v tujino, v Slovenijo pa občasno prihaja na obisk k sorodnikom.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe (poslovna sposobnost)
Ugotovljena dejanska podlaga je omogočila sklepanje, da je pok. M.G. ob podpisovanju pogodbe bila sicer fizično prizadeta zaradi možganske kapi (otežena možnost komuniciranja zaradi težav z govorom), da pa je psihično bila sposobna doumeti dogajanja v svoji okolici, predvsem pa je ob ustrezni predstavitvi bila sposobna, da se svobodno odloča in tudi izraža svojo voljo. Sporno pogodbo je torej sklenila kot poslovno sposobna oseba, (1. odstavek 56. člena ZOR).
poznejše obračunavanje carine za uvožen osebni avtomobil - pogoji
Poznejše obračunavanje carine po 271. členu ni možno, če podatki, ki so vpisani v carinsko deklaracijo, ustrezajo stanju uvoženega blaga. Sodišče svoje odločbe ne more opreti na navodilo direktorja carinske uprave, ki ni bilo objavljeno v uradnem listu.
Pritožba je dvostransko pravno sredstvo. Po 359. členu ZPP mora sodišče prve stopnje izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vročiti nasprotni stranki, ki sme nanjo odgovoriti. S to določbo je tudi v pritožbenem postopku izpeljano načelo obojestranskega zaslišanja strank iz 5. člena ZPP. Načelo je tako pomembno, da njegova opustitev pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Predlog za določitev imetnice stanovanjske pravice je bil vložen dne 29.4.1991, ko je še veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po 158. čl. Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91), ki velja od 19.10.1991 dalje, se spori, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po prejšnjih predpisih.
pravočasnost tožbe enega od tožnikov - vprašanje sosporništva - pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Pri upravnem sporu o državljanstvu zakonca nista sospornika, zato zakonec ne more naknadno, po izteku roka za vložitev tožbe, pristopiti k sporu. Preživetje enega meseca na leto v Republiki Sloveniji ni mogoče šteti za dejansko bivanje v RS.
Po ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bila pogodba o nakupu spornih zemljišč uničena. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na dolgoletno uživanje zemljišč, saj so bila ta v družbeni lastnini, kjer pa s priposestvovanjem lastninske pravice ni bilo mogoče pridobiti (29. čl. zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).
pridobitev - državljan druge republike - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neobrazložena odločba
V odločbi o zavrnitvi vloge po členu 3. odstavku 40. člena ZDS je treba navesti dejstva in razloge, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenilo nevarnost za javni red, obrambo in varnost države.
sodna pristojnost - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Če pravni posel ni bil podlaga za nacionalizacijo nepremičnine, ni mogoče uporabiti določbe 5. in 56. čl. ZDen zaradi vrnitve v last; zahtevek se namreč obravnava v upravnem postopku.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek. Zato so pogoji za dopustnost obnovitvenega predloga načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (2. odstavek 424. člena ZPP) zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 109. člena ZPP o poučevanju vložnika, "katerega vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala". Predlog za obnovo postopka je nepopoln, če ni naveden zakoniti razlog obnove in če niso dani podatki glede pravočasnosti. Takšen predlog predsednik senata zavrže brez naroka (1. odstavek 425. člena ZPP).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja
Za tožečo stranko kot upravičenko do odkupa stanovanja po 117. členu SZ je pomembno le, da je pridobila stanovanjsko pravico na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR). Njen delodajalec je odločbo izdal na podlagi razpolagalne pravice, ki jo je dobil od tožene stranke. Eventualne omejitve ali zaveze, ki sta jih medsebojno prevzeli Lovska zveza in tožena stranka (pogodba o začasnem prenosu pravice razpolaganja na stanovanjih) na zakonitost pridobitve tožničine stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa, niso mogle vplivati.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
1. Revizijske trditve, da spremenjenih okoliščin ni, izpodbijajo dokazno oceno sodišča in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno.
2. Ker je sodišče prve stopnje o višini preživnine odločalo na podlagi pravnoodločilnih dejstev, ki so obstajala do zaključka glavne obravnave, kasnejših dejstev (v obravnavanem primeru rojstvo otroka v toženčevi družini) ni moglo upoštevati.
Ker je ocena vrednosti spornega predmeta, ki ga je tožeča stranka označila v tožbi pod dopustno mejo, je bilo potrebno revizijo zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - prenehanje obveznosti - odškodnina v adhezijskem postopku - vštevanje delno plačane odškodnine dosojene v kazenskem postopku
Ker tožnik v kazenskem postopku ni uspel v celoti, ampak je bil s presežkom napoten na pravdo, je bil njegov zahtevek še odprt. Glede na ugotovljeno tožnikovo škodo in znesek, katerega je tožnik plačal ni mogoče sklepati, da bi obveznost v celoti prenehala (1. odstavek 295. člena ZOR) Kolikšen del obveznosti je toženec že izpolnil, pa je stvar dokaznega postopka, kar sta obe sodišči ugotovili in ne more biti predmet revizijske presoje.