prehodne določbe - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Določbe prvega odstavka 88. čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93) si tožnica nepravilno razlaga. "Obstoj dolžnosti vrnitve" je potrebno tolmačiti kot možnost vrnitve in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja po tem zakonu. Namen tega predpisa je bil namreč v tem, da se začasno, do poteka roka za uveljavljanje zahtevkov za denacionalizacijo, oz. do odločitve o njih, ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije. To izhaja že iz določbe 3. odst. 88. člena ZDen, ki prepoved pravnega prometa omejuje na čas 30 dni po poteku roka za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo, razen za tisto premoženje, za katero je bila zahteva dejansko vložena. V tem primeru velja prepoved seveda do dokončne odločitve o denacionalizaciji. Na ta način naj bi se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poizkusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem.
sklep sodišča kot akt pristojnega upravnega organa
Sodišče izda sklep na podlagi 64. člena zakona o upravnih sporih zato, da se doseže izvršitev sodbe, na podlagi katere bi moral upravni organ izdati namesto odpravljenega upravnega akta nov upravni akt, ali izdati akt, katerega izdaja mu je bila naložena s sodbo. Če je upravni organ izdal tak upravni akt med postopkom, ki teče na podlagi zahteve iz 64. člena navedenega zakona, zahtevi ni mogoče ugoditi.
Če med strankama ni bilo soglasja o povišanju najemnine, tudi zatrjevane spremembe najemne pogodbe ni bilo (26. čl. ZOR) in tožnik ni upravičen terjati plačila na njeni podlagi.
Da M. zaradi slabovidnosti ni mogla brati, je bilo znano že v prvotnem postopku in zato ta navedba v predlogu za obnovo postopka ne predstavlja novega dejstva. Revizijske navedbe o slepoti M. torej govorijo o dejstvu, ki je bilo vseskozi znano in ki ga je sodišče upoštevalo ter je zato ugotavljalo, ali je bila M. seznanjena z vsebino pogodbe.
davek od premoženja na posest počitniške hiše - merila za ugotavljanje vrednosti objekta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če davčni organ ugotovi davčno osnovo za davek od počitniške hišice po merilih za ugotavljanje vrednosti objekta, mora v obrazložitvi odločbe o odmeri davka navesti, po katerih merilih je bila ugotovljena vrednost objekta in kako so bila ta merila uporabljena. Če odločba take obrazložitve ne vsebuje, je s tem kršena določba 209. člena ZUP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - stanovanjski spor
Pri pravnomočni sodbi o odpovedi stanovanjskega razmerja zaradi učinka razsojene stvari med pravdnima strankama ni več mogoč spor o stanovanjski pravici oziroma stanovanjskem razmerju glede spornega stanovanja. Toženec stanovanjske pravice, ki jo je že izgubil na podlagi sodbe o odpovedi stanovanjskega razmerja za sporno stanovanje, ni mogel še enkrat izgubiti zaradi neuporabe spornega stanovanja. Iz povedanega sledi, da v obravnavanem sporu ni šlo za stanovanjski spor v smislu določb ZSR, ampak je šlo za spor o tem, ali je nasprotni toženec zaradi okoliščin, ki so nastale po izdaji odpovedne sodbe, izgubil upravičenje, da mu nasprotna tožnika priskrbita najpotrebnejše prostore (v smislu 7. člena ZSR), če hočeta doseči, da jima izroči izpraznjeno sporno stanovanje. V takem sporu po presoji revizijskega sodišča ne gre za spor, v katerem prevladujejo elementi stanovanjske pravice po ZSR kot pravice s posebnim statusom, ampak gre za premoženjskopravni spor iz 2. odstavka 382. člena ZPP. V takih premoženjskopravnih sporih pa ni revizije, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe ne presega zneska, navedenega v tej zakonski določbi.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju
Zaradi kasnejše nezakonite dodelitve stanovanja tožencu stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju ni prenehala.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine - izvenzakonska skupnost
Presoja, ali gre za obstoj izvenzakonske skupnosti med upravičenko do preživnine in v njeni hiši živečim V.P. Presoja o zmožnosti preživninskega zavezanca za plačevanje zelo nizke preživnine.
Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti izpolnjeni trije pogoji:
1) da oporočitelj izjavi voljo v vsebini, ki jo je mogoče šteti za vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;
2) da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi);
3) da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD, in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike oporoke določa ZD. Na dlani je, da sta prva dva izmed naštetih pogojev med seboj tesno povezana in celo delno prepletna. Pri tem pa je vprašanje o obstoju prvega pogoja zgolj pravno vprašanje (potrebna je le materialnopravna presoja izjave volje, ki je zapuščinskemu sodišču predložena kot oporoka), medtem ko je vprašanje o obstoju drugega pogoja delno pravno in delno dejansko vprašanje. Vprašanje o obstoju tretjega izmed naštetih pogojev za veljavnost oporoke je v pretežni meri dejansko vprašanje.
Zahtevek za ugotovitev, da "izjava - oporoka, ki jo je (zapustnik - oporočitelj) sestavil pred pričama ... ne predstavlja pismene oporoke pred pričami po 64. členu ZD" - je zahtevek za ugotovitev, da obravnavana listina ("izjava - oporoka") ni veljavna oporoka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20116
KZS člen 220, 220/1, 220/2.ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3.
nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - večja količina
1. Določba 1. odst. 220. člena KZ RS je blanketna v dveh delih - v neupravičenosti storilčevega ravnanja, ki ga je tukaj treba razlagati tako, da promet z orožjem ni absolutno protipraven in da storitev pride v poštev samo, kolikor protipravnost ni izključena zato, ker ima storilec za svoje ravnanje ustrezno dovoljenje, v drugem delu pa se blanketna kazenskopravna norma sklicuje na normo samo v vprašanju, kakšno strelno orožje, strelivo ali razstrelilne snovi so lahko predmet tega kaznivega dejanja, saj sama ne našteva podrobneje raznega izdelanega strelnega orožja, streliva ali razstrelilnih snovi, ki so pod takim režimom, da jih državljani ne smejo nakupiti, marveč se glede tega sklicuje na druge predpise.
2. 22,5 kg eksploziva pomeni večjo količino eksploziva po 2. odstavku 220. člena KZ RS.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - neupoštevanje sklepa o zavrženju vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja
Zaradi pravnomočnega sklepa o zavrženju vloge investitorja za izdajo lokacijskega dovoljenja se šteje, da v roku 1 meseca ni zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja in je uporaba ukrepa o odstranitvi objekta po 3. odstavku 74. člena ZUN utemeljena.
Sodba sodišča prve stopnje je glede obveznosti plačila posameznih zapadlih zneskov zvišane rente s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za čas od vložitve tožbe do konca glavne obravnave postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka (1. odst. 333. čl. in 1. odst. 348. čl. ZPP). V takšni situaciji pa tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje, ki tega dela sodbe sodišča I. stopnje ni preizkušalo, ker ni bil izpodbijan, saj že ima zanjo ugodno, pravnomočno sodbo.
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2. ZPR člen 216, 221, 221/1, 167, 167/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Zgolj namen ilegalno pobegniti v inozemstvo, ne da bi storilec podvzel kakršnokoli izvršitveno dejanje, nima znakov prekrška po 2. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir.
Sporna parcela ni bila nikoli del tožnikove parcele št. 1735. Ker tožnik ni dokazal, da bi bil lastnik spornega zemljišča, ki naj bi bilo po njegovih trditvah nepravilno vknjiženo na toženko, je bilo pravilno odločeno, da ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo nepremičnine na njegovo ime.
Po 210. členu zakona o dedovanju odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o pravnih vprašanjih v zvezi z veljavnostjo in vsebino oporoke. S tožbo v tej pravdni zadevi pa zahteva tožeča stranka ravno ugotovitev, o kateri je pristojno sodišče že pravnomočno odločilo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, kar je sodišče druge stopnje potrdilo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 99, 99/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - razlaga pogodb
Revizija svoja stališča opira na pravno in dejansko presojo listine. Ne gre torej za vprašanje nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe in vsebino pogodbe z dne 30.12.1982, temveč za razlago te pogodbe v zvezi z ugotovljeno dejansko podlago. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri torej ni utemeljen. Pritožbeni (ali revizijski) očitek, da so razlogi sodbe v nasprotju z listino, ne more vedno svoje utemeljitve črpati iz dol. 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
Če davčni zavezanec ne dokaže, da je bil v letu, na katero se nanaša odmera davka od dohodkov iz dejavnosti, izključni lastnik poslovnih prostorov, glede katerih uveljavlja amortizacijo, se mu le-ta prizna le v delu, glede katerega je zavezančevo lastništvo na poslovnem prostoru nesporno.