davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti - sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - pojem očitne kršitve materialnega zakona
Kršitev določbe 4. odstavka 8. člena zakona o davkih občanov, ki jo davčni organ ugotavlja posredno, izhajajoč iz nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v dokončni odločbi, ni očitna kršitev materialnega zakona, ki je podlaga za spremembo dokončne odločbe po nadzorstveni pravici.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - rok - računanje
Enomesečni rok za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe se izteče s pretekom tistega dne v mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, teči pa začne naslednjega dne po vročitvi. Ker zadnji dan ni bil dela prost dan, zagovornik pa je zahtevo vložil priporočeno naslednji dan na pošto, je njegova zahteva prepozna.
pridobitev z naturalizacijo - mladoletni otrok - pogoj obveznost enakega zaprosila enega od živečih staršev
Mladoletni otrok rojen v tujini, katerega eden od staršev je bil državljan RS, vendar je že umrl in ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena zakona o državljanstvu RS, ne more pridobiti državljanstva RS, če drugi od staršev ne zaprosi za pridobitev državljanstva z naturalizacijo.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - neznatna družbena nevarnost
Ker je bil prekršek storjen leta 1986, organ 2. stopnje pa je šele leta 1991 izrekel zelo nizko kazen (0,80 din), je zaradi poteka časa dejanje kaznovane postalo majhnega pomena, zato ne gre več za prekršek.
začasna odredba - prepoved lastninskega preoblikovanja podjetja
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je vprašanje zavarovanja zahtevkov za vračanje premoženja po predpisih o denacionalizaciji v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij posebej uredil, zato za izdajo začasne odredbe zadostuje, da so izpoljeni pogoji tega zakona. Oblika lastnine zavezanca ne vpliva na vsebino začasne odredbe.
Če organ druge stopnje ugotavlja dejstva v dopolnilnem postopku (1. odstavek 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku), mora dokazovanje izvajati po določbah 159.-201. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
pridobitev - državljan druge republike - obsojenec za kazniva dejanja - nevarnost za javni red
Sprejem v državljanstvo osebe, ki je bila že večkrat obsojena za razna kazniva dejanja, med drugim tudi na kazen, ki se ne izbriše iz kazenske evidence, predstavlja nevarnost za javni red.
ZTVCP člen 3, 108, 108/3, 110, 110/4.ZOR člen 173, 200.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - avtomobilist - pešec - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
1. Otrok v starosti 11 let težko pravilno oceni prometno situacijo na cesti, zlasti oddaljenost in hitrost vozila, ki se približuje prehodu za pešce. Vsak povprečno pazljiv šofer mora to upoštevati in lahko pričakuje, da bo otrok nepredvidljivo ravnal in da se bo tudi nepravilno odločil za prečkanje ceste. Otrokovega ravnanja zato ne moremo ocenjevati z enakimi merili kot ravnanje odraslega človeka, in tudi morebitne nepravilnosti v smislu 3. odst. 108. čl. ZTVCP, (Ur.l. SFRJ, št. 50/88), na katere se sklicuje drugi toženec v reviziji, ne morejo biti enako vrednotene, če gre za otroka ali za odraslega pešca. Po drugi strani pa moramo upoštevati, da so vozniki motornih vozil dolžni posebej paziti prav na otroke (čl. 3 in čl. 110/4 cit. zakona). Proti otrokom je zato njihova odgovornost strožja kot proti običajnim odraslim udeležencem v prometu.
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
privatizacija stanovanj - stanovanja namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti (službena stanovanja)
Ne glede na to ali je v poslovni stavbi ali v primerni oddaljenosti od nje, je sporno stanovanje neločljivo povezano z opravljanjem dela monterja nadzorništva v tamkajšnjem območju. Zagotovi naj nemoteno in učinkovito delo monterja. Ali se to delo opravlja v poslovni stavbi ali na terenu, ali v rednem delovnem času ali v okviru dežurstva, pa ni bistveno. Tudi revizijsko sodišče zato nima nobenih pomislekov o tem, da je sporno stanovanje službeno stanovanje.
Ob takšni naravi spornega stanovanja pa po 129. členu Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91-I) tožnikovemu primarnemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi. Službenih stanovanj po SZ ni mogoče odkupiti.
Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZZZDR člen 51, 52.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - ugotovitev obsega skupnega premoženja - razpolaganje s skupnim premoženjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
1. Pritožbeno sodišče celo na glavni obravnavi na drugi stopnji lahko le ponovi pred prvim sodiščem izvedene (in upoštevane) dokaze (čl. 362/2 ZPP). Ni pa dovoljeno, da pri svoji odločitvi upošteva nove dokaze in celo brez pritožbene obravnave. Poleg tega ne sme brez glavne obravnave na drugi stopnji spreminjati odločilnih dejanskih ugotovitev prvega sodišča (čl. 373, tč. 1 ZPP). Kot je bilo obrazloženo, je pritožbeno sodišče napravilo tudi to nepravilnost. Posledica tega je protislovnost med razlogi izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter podatki dokaznega postopka pred prvim sodiščem (tč. 13, odst. 2, čl. 354 ZPP).
2. Samovoljno razpolaganje le enega od zakoncev s skupno stvarjo ni nično, ampak le izpodbojno. To zahtevajo interesi varnega pravnega prometa, saj je v posameznih primerih tudi takšno razpolaganje dovoljeno (čl. 52 ZZZDR). Vendar pa je v zahtevku za ugotovitev ničnosti obsežen tudi izpodbojni zahtevek.
ZIKS izhaja zgolj iz dejstva, da je bilo premoženje prevzeto v upravljanje. Obveznost prevzemnika po 145. členu ZIKS ni odvisna od tega ali je bil v prevzem prisiljen ali ne.
sklep sodišča kot akt pristojnega upravnega organa
Sodišče izda sklep na podlagi 64. člena zakona o upravnih sporih zato, da se doseže izvršitev sodbe, na podlagi katere bi moral upravni organ izdati namesto odpravljenega upravnega akta nov upravni akt, ali izdati akt, katerega izdaja mu je bila naložena s sodbo. Če je upravni organ izdal tak upravni akt med postopkom, ki teče na podlagi zahteve iz 64. člena navedenega zakona, zahtevi ni mogoče ugoditi.
prehodne določbe - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Določbe prvega odstavka 88. čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93) si tožnica nepravilno razlaga. "Obstoj dolžnosti vrnitve" je potrebno tolmačiti kot možnost vrnitve in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja po tem zakonu. Namen tega predpisa je bil namreč v tem, da se začasno, do poteka roka za uveljavljanje zahtevkov za denacionalizacijo, oz. do odločitve o njih, ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije. To izhaja že iz določbe 3. odst. 88. člena ZDen, ki prepoved pravnega prometa omejuje na čas 30 dni po poteku roka za uveljavljanje zahtev za denacionalizacijo, razen za tisto premoženje, za katero je bila zahteva dejansko vložena. V tem primeru velja prepoved seveda do dokončne odločitve o denacionalizaciji. Na ta način naj bi se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poizkusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem.
Po 2. odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za plačilo vrednosti premoženja tista družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela. Zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala. Tako ugovor nasprotne udeleženke, da ni imela koristi od prevzetega premoženja, za razmerje med udeležencema v tem postopku ni pravno odločilen.