zakup - obveznosti zakupnika - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe
Razlaga zakupne pogodbe ne more zaobiti prisilnih predpisov (določbe 582. člena ZOR). Ker gre za zakupno pogodbo in za vprašanje odstopa od pogodbe zaradi protipogodbene rabe, ni mogoče sprejeti teze o realizaciji pogodbenega odstopnega upravičenja z razdrtjem pogodbe z navadno izjavo. Odstop od pogodbe je namreč dopusten šele, če zakupnik kljub zakupodajalčevemu opominu ne izpolnjuje svojih obveznosti o pravilni uporabi stvari.
odločanje brez upravnih spisov v zadevi davka od dohodkov iz dejavnosti
Toženi organ ni poslal sodišču upravnih spisov, zato je sodišče tožbi ugodilo, ker brez spisov ni moglo presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe o odmerjeni davčni obveznosti od opravljanja gospodarske dejavnosti.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - plačilo v izogib sili
Sodišči sta pravilno sklepali, da sta stranki sklenili prodajno pogodbo (454. člen in naprej ZOR), da je bil predmet pogodbe stanovanje, za katero se je tožnik zavezal plačati fiksno ceno. Ker pa je po ugotovitvah nižjih sodišč tožnik ukrepal po predložitvi podražitve v sili (plačal dodatno obračunano kupnino zato, ker je stanovanje nujno potreboval), je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 211. člen ZOR.
Tožnik kot pravdna stranka mora imeti možnost sodelovati v dokaznem postopku s tem, da se izjavlja o navedbah nasprotne stranke in o predlaganih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in da obravnava uspeh dokazovanja (čl. 297/2 in čl. 299/1, ter čl. 302/2 ZPP). Prvo sodišče pa mu je s svojim postopanjem vse to preprečilo in pritožbeno sodišče je z zavrnitvijo tožnikovih tovrstnih pritožbenih ugovorov napravilo isto napako. Izpodbijana sodba pritožbenega sodišča in sodba sodišča prve stopnje sta zato formalnopravno nepravilni. 1. tč. 1. odst. 385. čl. ZPP v zvezi s 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
obnova postopka - neupoštevanje materialnih predpisov v prejšnjem postopku
Okoliščina, da v prejšnjem postopku niso bili upoštevani določeni materialnopravni predpisi, ne predstavlja razloga za obnovo postopka niti po 1. niti po kateri drugi točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - pomanjkanje formalnega prebivališča
Če stranka ne izpolnjuje enega od pogojev, predpisanih za pridobitev državljanstva, in zato državljanstvo ne more pridobiti, je pravno nepomembno, ali je upravni organ obstoj drugega pogoja, predpisanega za pridobitev državljanstva, ugotovil pravilno ali ne.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin prometne nezgode sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da je prometne predpise kršil le zavarovanec tožene stranke, ki je zapeljal s stranske ceste na prednostno cesto, ne da bi se ustavil pred znakom STOP. Voznik tožnikovega vozila, ki je vozil po prednostni cesti in prehiteval vozilo pred seboj, ni kršil predpisov, ker je prehiteval na preglednem delu ceste, kjer je bila prekinjena črta. Pri takem položaju sta sodišči pravilno odločili, da odgovarja tožena stranka tožniku za vso nastalo škodo.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - izguba stanovanjske pravice - trajna neuporaba - neuporaba iz opravičenega razloga
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, bi po 19. čl. prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) toženka lahko izgubila stanovanjsko pravico, če bi stanovanje trajno nehala uporabljati, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
blago, dano v zakup pred potekom 5 let - carinske oprostitve
Za uvoženo blago po 30b členu carinskega zakona, ki je bilo dano v zakup pred pretekom 5 let od dneva uvoza, se plača carina, čeprav je v pogodbi s tujim vlagateljem določeno, da se bo blago dajalo v zakup. Taka odločba oziroma dogovor ni upoštevan.
V stvareh, ki jih ni mogoče šteti za enostavne stvari (1. odstavek 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku) mora obrazložitev odločbe obsegati poleg ugotovljenega dejanskega stanja tudi razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (2. odstavek 209. člena navedenega zakona).
osebno delovno dovoljenje za državljane nekdanje SFRJ - dovoljenje za določen čas - pogoji
Ureditev osebnih delovnih dovoljenj državljanov nekdanje SFRJ oziroma bivših republik je posledica spremenjenega državno-pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991.
S sporno darilno pogodbo je hotela prva toženka preprečiti, da bi se tožnika v zemljiški knjigi vknjižila kot lastnika kupljenih zemljišč, čeprav je bilo tako odločeno s pravnomočnimi sodnimi odločbami. Takšno ravnanje in nagib zanje pa so nemoralni in nedopustni. Na podlagi določb čl. 53/3, v zvezi s členom 52 ZOR ter čl. 103/1 ZOR sta zato obe nižji sodišči obravnavano darilno pogodbo utemeljeno šteli za nično.
pridobitev - državljanka druge republike neprijavljeno stalno prebivališče in dejansko nebivanje v Sloveniji
Za oceno o tem, ali določena oseba v Republiki Sloveniji dejansko živi (1. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I), je bistvena okoliščina, kje oseba dejansko prebiva, in ne, kje si je z zakoncem ustvarila pogoje za nameravano prebivanje v prihodnosti.
Razveljavitev sodne poravnave kot pogodbe civilnega prava je zaradi bistvene zmote ob njenem sklepanju možno zahtevati tudi ob pogojih določbe 61. člena ZOR.
ZPR člen 216, 222, 222/2.ObrZ člen 13, 96, 96-10, 152, 152/1, 152/1-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - obrtno dovoljenje - druga dejavnost
Obrtnik, ki ima obrtno dovoljenje za določeno dejavnost, pa opravlja drugo dejavnost, ne ravna v nasprotju z obrtnim dovoljenjem, temveč v nasprotju z določbo 13. člena obrtnega zakona, saj opravlja dejavnost, za katero si ni pridobil obrtnega dovoljenja.
Če sta se tožnika pritožila dne 25.4.1992 zoper lokacijsko dovoljenje, ki je bilo izdano dne 17.9.1985, bi ju moral prvostopni upravni organ poučiti po 14. in 256. členu ZUP in njuno vlogo šteti kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20123
KZS člen 55, 53/1, 53/4, 165, 165/1, 165/2, 166, 166/1, 166/1-2. KZJ člen 19.ZKP člen 365, 365-4.
zahteva za varstvo zakonitosti - tatvina - majhna tatvina - velika tatvina - poskus sodelovanja v pretepu - huda telesna poškodba
1. Kršen je bil kazenski zakon, ker je sodišče druge stopnje kaznivo dejanje tatvine opredelilo po 2. odstavku 165. člena KZS, ker v opisu dejanja tatvine ni naveden subjektivni znak storilcev, da jima je šlo za to, da si pridobita stvar v vrednosti do 5.000 SIT.
2. Obsojenca sta bila pri poskusu tatvine v osebni avto oškodovanca oborožena, saj je imel eden od obsojencev v rokah kol (debeline 6-7 cm in 4 m dolg) in je z njim poskušal udariti oškodovanca, ki je tatvino preprečil, zato je njuno ravnanje potrebno opredeliti kot kaznivo dejanje poskusa velike tatvine po 4. točki 1. odstavka 166. člena KZ RS v zvezi z 19. členom KZ SFRJ.
3. Ne gre za kaznivo dejanje sodelovanja v pretepu ali prepiru po 55. členu KZ RS v primeru, ko je obsojenec prijel za puško, ki jo je imel v rokah x.x. in se je puška sprožila ter je krogla zadela oškodovanko in jo hudo poškodovala, temveč za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 4. odstavku 53. člena KZ RS.
Če sodišče v odločbi o varnostnem ukrepu odvzema predmetov ne navede, kateri predmeti se obsojencu vzamejo, to pomanjkljivost lahko odpravi predsednik senata sodišča prve stopnje s posebnim sklepom po 1. odstavku 136. člena ZKP.