Če iz vsebine pogodbe izhaja, da gre dejansko za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini med pogodbenima strankama, se uporabijo določbe zakona o davku na promet nepremičnin, čeprav sta pogodbeni stranki pogodbo označili kot: pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev, s tem, da sta v upravnem sporu kot tožnici trdili, da taka pogodba ne pomeni odplačnega prenosa nepremičnine, pač pa le dokončno poravnavo njunih medsebojnih deležev v enaki vrednosti zaradi nastale poslovne spremembe na strani kupca.
sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji - pogoji - kršitev pravil upravnega postopka
Podatki v uvozni carinski deklaraciji (UCD) se smejo spremeniti le na način in pod pogoji 270. in 271. člena carinskega zakona (CZ). Če je točna trditev tožeče stranke, da so dimenzije uvoženih gum v colah, ki se uporabljajo le za delovne stroje - damperje in nikoli za tovornjake, potem je vprašljiva ugotovitev ob pregledu blaga, da stanje blaga ustreza podatkom v uvozni carinski deklaraciji, saj obema podatkoma ni moglo ustrezati.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevek - navedba vrednosti v tožbi
Tožbena zahtevka tožeče stranke sta nedenarna in bi zato tožeča stranka morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni storila. Zato ji pravice do revizije ni mogoče priznati in je revizijsko sodišče revizijo moralo zavreči (392.člen ZPP).
Družbeno pravne osebe smejo, če zakon ne določa drugače, prodati stavbe in posamezne dele stavb (v obravnavanem delu gre za posamezen del stavbe), na katerih je lahko lastninska pravica, občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam samo na javni dražbi (1. odstavek 8. člena zakona o prometu z nepremičninami - Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86). To ne velja le za prvo prodajo nenaseljene stavbe oziroma posameznega dela stavbe (11. člen zakona o prometu z nepremičninami). V obravnavanem primeru je bila sporna garaža res prodana prvič, vendar pa je bila v trenutku sklenitve prodajne pogodbe (pa tudi že prej in sicer vse od leta 1976) naseljena. Zato bi morala biti sporna garaža, kljub temu, da je bila prvič predmet prodajne pogodbe, prodana samo na javni dražbi (1. odstavek 8. člena zakona o prometu z nepremičninami), saj zaradi naseljenosti garaže določba 11. člena zakona o prometu z nepremičninami ne pride v poštev. Ker garaža ni bila prodana na javni dražbi ampak z neposredno prodajo prvotoženi stranki, je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena zakona o prometu z nepremičninami in je zato nična (4. odstavek 4. člena zakona o prometu z nepremičninami).
pridobitev z naturalizacijo - vezanost organa na zahtevek stranke
Vlogo za pridobitev državljanstva mora organ obravnavati v skladu s postavljenim zahtevkom. Toda stranka ima le pravico zaprositi za državljanstvo, katero ob pogojih, določenih z zakonom, lahko pridobi, ali pa tudi ne.
V obravnavanem primeru se je ena od bistvenih sestavin prodajne pogodbe (cena) oblikovala na način, ki je bil tudi v nasprotju z določbami kazenskega zakona, ki so prisilne narave. Zaradi opisanih ravnanj je nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (ceni), s tem pa je nična tudi pogodba v celoti, saj sklenjene pogodbe brez dela, v katerem je dogovorjena pogodbena cena, le za eno od pogodbenih strank (drugotoženo, za katero ni bilo ugotovljeno, da je storila kaznivo dejanje), ni mogoče obdržati v veljavi.
postopek za ureditev mej - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - uveljavljanje močnejše pravice v pravdi - sklepčnost tožbenega zahtevka
V postopku zaradi ugotovitve močnejše pravice mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev lastninske pravice ali pravice uporabe na delu sosednjega zemljišča in izročitev tega dela njemu. Z ugotovitvijo lastninske pravice oz. pravice uporabe na delu tujega zemljišča in izročitvijo tega dela upravičenec doseže tudi prestavitev meje. Če sodišče zahtevku ugodi, se dotlej sporni del priključi zemljišču v lasti oz. uporabi tistega, ki je uveljavljal močnejšo pravico.
Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti (primerjaj Juhart, Pravdni postopek, Lj. 1974, str. 368).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, toženec z vlaganji po razvezi zakonske zveze brez tožničinega soglasja ni mogel povečati svojega solastninskega deleža, ne glede na to, koliko so bila izvršena dela za uporabo hiše potrebna. Svoja vlaganja lahko s tožnico obračuna le z obligacijskopravnim zahtevkom. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče tudi glede toženčevih prevozov v zvezi z gradnjo hiše. Ob upoštevanju ugotovljenih okoliščin, kdaj in iz čigavih sredstev je bil kupljen tovornjak ter kako se je plačevalo porabljeno gorivo, vrednosti opravljenih prevozov ni mogoče šteti kot toženčev prispevek iz posebnega premoženja, ampak predstavlja tudi to skupno premoženje.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - graditev - pošteni graditelj
Pošteni graditelj je lahko le tisti, ki gradi na tujem zemljišču v dobri veri, da je to zemljišče njegovo. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Dejstvo, da je sodišče določen del škode obravnavalo v okviru odškodnine za telesne bolečine in ne v okviru odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti na odločitev ni vplivalo. Sodišče namreč zahtevku za telesne bolečine ni ugodilo v celoti tako, da ni mogoče trditi, da je bilo z višino tega zahtevka omejeno in da zato ni prisodilo pravične odškodnine za motnje v spominu.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat obsojena oseba - nevarnost za javni red - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ni mogoče presoditi pravilnosti - ocene tožene stranke, da bi sprejem tožnika v državljanstvo R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, če je v odločbi samo navedeno, da je bil tožnik že večkrat kaznovan zaradi kaznivih dejanj, brez navedbe kaznivih dejanj in kazni in ali so obsodbe že izbrisane.
Ob upoštevanju ugotovljenih dejanskih ugotovitev (zlasti ugotovitev, da toženec od aprila 1990 dalje pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval na način, kot je bil pogodbeno dogovorjen - tedaj izročevalcu ni nudil niti hrane, niti mu ni plačeval nadomestila te hrane v denarni vrednosti, pa tudi glede druge oskrbe je bil izročevalec, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje "prepuščen bolj ali manj sam sebi"), ne more biti prav nobenega pomisleka, da je tožnik zaradi neizpolnjevanja bistvenega pogodbenega razmerja pravdnih strank, ki je bilo v preživljanju izročevalca, lahko utemeljeno zahteval razvezo sklenjene pogodbe (3. odstavek 120. člena ZD).
pridobitev - državljan druge republike - aktivni pripadnik JA - nebivanje v Sloveniji
Aktivni pripadnik bivše JA, ki je zaradi pripadništva tej armadi z njenimi enotami zapustil Slovenijo, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, čeprav se je po določenem času vrnil, ker vrnitev ne pomeni nadaljevanja prejšnjega stanja.
škoda od živali - domača žival - krivdna odgovornost
Toženec je po pravnih pravilih paragrafa 1320 ODZ kot lastnik psa, torej kot oseba, ki mora žival učinkovito nadzorovati, odgovoren za škodo, ki jo je pes povzročil, ko se je strgal z verige.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - vlagatelj v izboljšave stanovanja kot stranka v upravnem postopku in upravnem sporu
Oseba, ki je vlagala sredstva v stanovanje, ki je predmet denacionalizacije, le zaradi izboljšave stanovanjskega standarda in ne zaradi pridobitve stanovanjske pravice (3. odstavek 116. člena stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91-I in 34/92), nima položaja stranke, ki bi imela zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka denacionalizacije (1. odstavek 60. člena zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91-I).
ZOR člen 641, 645, 614, 616. ZPP (1977) 467, 467/7.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev prevzemnika - izguba pravice
Iz ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je tožena stranka dela, ki jih je izvedla tožeča stranka prevzela, o ugotovljenih napakah pa prevzemnika del ni obvestila na način, ki je določen v 614. členu ZOR. Ker o napakah izvršenega posla prevzemnika del tj. tožnika sploh ni obvestila, je njena pravica do sodnega uveljavljanja njenih pravic prenehala (1. in 2. odstavek 616. člena ZOR). Odgovornost za napake je urejena v ZOR in ne v določbah zakona o graditvi objektov, zato sta se nižji sodišči materialnopravno pravilno sklicevali na določbe ZOR (in sicer na 641., 645., 614 in 616. člen).
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi oprostitve carine
Dejansko stanje za naknadno odmero carine za uvoženo blago po 50. členu carinskega zakona je nepopolno ugotovljeno, če ni ugotovljeno, v kakšne namene je bilo uvoženo blago uporabljeno.
stranka v postopku - ničnost odločbe - pogoji - zavržba (ne zavrnitev) predloga
Tožnica ni imela položaja stranke v postopku izdaje odločbe katere ničnost uveljavlja. Zato bi upravni organ, ko je po uradni dolžnosti ugotovil, da niso podani pogoji za izrek ničnosti odločbe, moral tožničin predlog zavreči in ne zavrniti.