Čeprav toženki ni mogoče očitati, da je ravnala diskriminatorno (prvi odstavek 14. člena Ustave), iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnika obravnavala različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju, za kar ni imela stvarnega razloga – ravnala je samovoljno.
Toženkino samovoljno ravnanje pomeni kršitev tretjega odstavka 2. člena Zdru-1 in drugega odstavka 14. člena Ustave
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00044836
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZSlaR člen 37.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZKZ člen 23, 23/3, 24, 24/2. ZDLov-1 člen 65, 65/5.
predlog za dopustitev revizije - lovska družina - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - odklonitev sprejema v članstvo - temeljni akt društva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZDru-1 člen 41, 41/3. ZUS-1 člen 17, 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3, 82, 82/1. ZPP člen 166, 166/1.
društva - prepoved delovanja društva - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - stroški upravnega spora - pritožba zoper sklep o stroških postopka - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
ZDru-1 (kot lex specialis v razmerju do pravil ZUS-1) ureja specifično situacijo, ki izključno državnemu tožilcu dopušča vložitev tožbe za prepoved delovanja društva. Preprečevanje uresničevanja nedovoljenih namenov, ciljev ali dejavnosti društva je namreč v javnem interesu, zato lahko tako tožbo v skladu z ZDru-1 vloži le organ, ki ima zakonsko podeljeno pooblastilo za ščitenje takega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034307
URS člen 42. ZDru-1 člen 9, 9/1, 9/1-6, 11, 12, 13, 13/1, 25, 25/1. ZPCP-2 člen 20, 32, 32-3. ZPP člen 67a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - registracija društva - temeljni akt društva - statut - pridobitna dejavnost društva - pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - korespondenčna seja - pooblastilo za glasovanje - razlaga zakona - pravica do združevanja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?
II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?
III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:
1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,
2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in
3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?
IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih?
V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?
VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:
1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in
2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?
ZDru člen 6, 6/3. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 8, 8/1-4.
ustavna vloga Vrhovnega sodišča - revizija kot prepis pritožbe - vrnitev kredita - zakonita subrogacija - pravni interes lastnika zastavljene stvari - društvo - odgovornost za obveznosti društva - odgovornost odgovorne osebe - solidarna odgovornost - trditveno breme - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - načelo proste presoje dokazov
Lastnik zastavljene stvari ima nedvomno pravni interes za poplačilo obveznosti, da se izogne preteči prodaji stvari zaradi poplačila terjatve zastavnega upnika in tudi v literaturi se kot tipičen primer zakonske subrogacije (275. člen OZ) omenja prav interes zastavitelja, ki plača tuj dolg.
Tretji odstavek 6. člena ZDRu pomeni izjemo od pravila, da društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Gre za podoben spregled pravne osebnosti, kot ga predvideva ZGD-1 v 8. členu (konkretno v četrti alineji prvega odstavka 8. člena). Spregled je le temelj, pravna podlaga za odgovornost družbenika (po ZGD-1) oziroma odgovorne osebe (po ZDru) za odgovornosti družbe/društva, za katere sicer glede na organizacijsko obliko družbe/društva ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga obveznosti (dolga) ostaja nespremenjena. Za obveznost društva torej po spregledu odgovarja odgovorna oseba na enaki podlagi kot društvo.
Tožnica je s trditvami o nenamenski rabi strogo namenskih sredstev Agencije zatrjevala predvsem preusmeritev finančnih tokov na druge osebe, s čimer je toženec preprečil povečanje premoženja društva in s tem poravnavo obveznosti tretjim osebam. Dokazno breme v zvezi s tem je prešlo na toženo stranko, saj gre za dejstva, ki so (nastala) v sferi te stranke in tožnici povsem natančno niti ne morejo biti znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - IZVRŠILNO PRAVO
VS00028642
ZPP člen 367, 367/2, 367a. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - novela ZIZ-L - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva - dopuščena revizija
Kot člani lovske družine v pomenu četrtega odstavka 65. člena ZDLov-1 se ne štejejo tudi tisti častni člani in simpatizerji, ki ne izvajajo lova (in nimajo lovske izkaznice).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00015715
URS člen 26, 26/1.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - stečajni postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik bi moral pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, da je te kršitve uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 65, 65/4. ZDru-1 člen 2. URS člen 42.
dopuščena revizija - lovska družina - sprejem v članstvo - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.
ZDru člen 8, 9, 10. OZ člen 125. SPZ člen 92, 93, 99.
posest nepremičnine - vindikacijska tožba - pravica do posesti - učinki pogodbe - pogodbena stranka - pravna oseba - društvo - sekcija planinskega društva
Ker tožena stranka ni stranka pogodbe, ker, dalje, ni niti pravni naslednik katere od njih in tudi ne tretji v smislu tretjega odstavka 125. člena OZ, iz te pogodbe tudi ne more črpati nobenih pravic in tudi ne pravice do posesti.
Nosilci (subjekti) interesov in namenov morajo le-te uresničevati vsaj v skladu z (minimalnimi, temeljnimi) notranjimi značilnostmi pravnega reda. Če v pravnem redu poleg fizičnih oseb obstajajo tudi pravne osebe - in dejstvo je, da obstajajo, potem je treba spoštovati njihovo pravno subjektiviteto. V nasprotnem primeru (če nosilci pravic in obveznosti več ne bi bili pravni subjekti, marveč bi bili to neposredno kar nameni in interesi) pravna razmerja postanejo stihijska.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - društvo kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
dopuščena revizija - športno društvo - pravice člana društva - izpodbijanje sklepov organov društva - aktivna stvarna legitimacija - pritožba - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba prvega odstavka 14. člena ZDru-1 vsakemu članu društva daje pravico izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnih aktom. Ta pravica članov društva ni omejena le na izpodbijanje odločitev, s katerimi je bilo poseženo v njihovo osebno korist, pač pa imajo možnost, da s takšno tožbo uveljavljajo zakonitost delovanja društva in njegovo delovanje skladno z notranjimi pravili društva. Člani društva so torej aktivno stvarno legitimirani tudi za izpodbijanje sklepov, ki ne vplivajo neposredno na njihov pravni položaj. Takšna ureditev, ki članom društva omogoča varstvo objektivne zakonitosti odločitev organov društva, tudi če te ne posegajo v njihov pravni položaj, je prestala ustavnosodno presojo in ji sledi tudi praksa tega sodišča.
Ustava SRS člen 30, 30/1. ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) 4, 4/5, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 5.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - odločba Ustavnega sodišča - ustavnost določb ZSKZ
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine res lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico, vendar je (bilo) vprašanje dejanske pridobitve lastninske pravice na nepremičnini odvisno tudi od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na vrsto nepremičnine.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
dopuščena revizija - društva - lovska družina - disciplinski postopek - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pravica do obrambe
Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0017155
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD. SPZ. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - nastavitev zemljiške knjige - dobra vera - zakonita posest - izpodbijanje pravilnosti zemljiškoknjižnega vpisa vpisa - rok
Revizija se dopusti glede vprašanj,
ali sta nižji sodišči pravilno presodili: (1) da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi ZSKZ lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; (2) da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; (3) da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena ZZK od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.