ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZVCP-1 člen 248, 248/5.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pravno relevantna in so prvostopno sodišče privedla do zaključka, da je obdolženi storil očitani prekršek, je ni mogoče preizkusiti.
KZ člen 14, 253, 253/1, 14, 253, 253/1. ZKP člen 386, 386.
dejanje majhnega pomena
Pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pritožba uveljavlja iz 1. točke 372. člena ZKP, saj zatrjuje, da v ravnanju obdolženca niso podani znaki očitanega mu kaznivega dejanja, če pa je obdolženec očitano dejanje storil, pa je izključena njegova protipravnost, ker so podane okoliščine, ki po določbi 14. člena KZ izključujejo obstoj kaznivega dejanja. Pritožba pa nima prav. Dejanje, ki je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima prav vse znake kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ, samo obdolženčevo ravnanje pa tudi ni moč opredeliti kot dejanje majhnega pomena iz 14. člena KZ, saj ni zadoščeno niti objektivnim in ne subjektivnim merilom. Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil z visoko stopnjo kazenske odgovornosti, torej direktnim naklepom, v času, ko je dal v promet ček, je bil v finančnih težavah, kasneje ko njegova firma ni več poslovala, pa kljub temu, da je imel denar in vrednejše avtomobile, ni poplačal dolga, ampak je to storil šele v letošnjem letu, kar pomeni, da so za oškodovano podjetje nastale tudi škodljive posledice. Vse te okoliščine preprečujejo zaključek, da je obdolženčevo dejanje majhnega pomena, uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pa zato ni podan.
pridobitev lastninske pravice - nezakonit vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z izbrisno tožbo je upoštevaje cit. zakonske določbe sicer mogoče vzpostaviti le prejšnje zemljiškoknjižno stanje (v konkretnem primeru vpis na pokojno darovalko), vendar pa tudi ne obstaja kakšna zakonska ovira za takšno stvarno pravno varstvo, kakršnega s predmetno tožbo terjata tožnika, to je direktno vknjižbo lastninske pravice nanju na predmetni nepremičnini, ki jima glede na vsebino kupoprodajne pogodbe tudi pripada.
poprava izvršilnega predloga - zamuda roka - institucijski rok - izvedba naroka
Upnik je s popravo predloga zamudil rok, ki mu ga je določilo sodišče, a v tem primeru gre za instrukcijski rok, ki ga je sodišče s tem, ko je štelo, da je upnik predlog dopolnil, konkludentno podaljšalo. Ker v izvršilnem postopku sodišče opravi narok samo, če zakon tako določa, ali pa če se to zdi sodišču smotrno, sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča glede na ugovorne navedbe in navedbe upnika v odgovoru na ugovor pravilno ocenilo nesmotrnost izvedbe naroka v predmetni zadevi.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - ustanovitev stvarne služnosti
Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
nagrada izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.
Določilo 9. člena ZST je treba razumeti tako, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, razen če je bilo zastaranje prekinjeno. Zastaranje je prekinjeno z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, vendar tudi v tem primeru nastopi zastaranje, ko potečejo štiri leta od nastanka taksne obveznosti. Iz navedenega izhaja, da je štiriletni zastaralni rok le skrajni (torej absolutni) rok, v katerem je še dopustna izterjava sodne takse, medtem ko mora biti aktivno ravnanje sodišča v smeri izterjave sodne takse podano v dveh letih po preteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, da ne pride do njenega zastaranja.
Tožeča stranka je tako po presoji višjega sodišča upravičena le do pogodbenih obresti in sicer po obrestni meri, določeni v 3. odstavku 399. člena ZOR.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - premoženje, ki spada v zapuščino
Sklep o dedovanju je zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih.
ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
obnova postopka - novo dejstvo - učinek odločbe ustavnega sodišča
Odločba davčnega organa je postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno.
Glede izvršljivosti začasnih odredb velja 4. odstavek 19. člena ZIZ, po katerem sodišče izvršbo dovoli tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni pravnomočna, saj zakon (5. odstavek 9. člena ZIZ) določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi nepravnomočne začasne odredbe nadaljevalo postopek izvršbe. Tudi sedaj že izdana odločba o ugovoru zoper začasno odredbo ne more vplivati na drugačno odločitev, saj ta odločba še ni pravnomočna. Dokler izdana začasna odredba ni pravnomočno odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, ni pogojev za ustavitev izvršbe (1. odstavek 76. člena ZIZ).
Azbestna bolezen in sicer plake parietalne plevre. Za prestane in bodoče bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem je tožnici prisodilo 800.000,00 SIT, za pretrpljeni in bodoči strah 1.500.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 1.000.000,00 SIT.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
stroški izvršitelja – ustavitev postopka
Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
ZPP člen 353, 353. ZPIZ-1 člen 430, 430/4. ZDSS-1 člen 82, 82/2, 82, 82/2.
zavarovanje - zavarovalna doba
Z uveljavitvijo novega ZPIZ-1, ko je s 1.1.2001 uvedeno obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oz. dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, so se po prehodni zakonski določbi 1. odst. 430. člena sicer prenehali uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen za zavarovance, ki so ob uveljavitvi zakona delali na beneficiranih delovnih mestih in dopolnili 25 let (moški) oz. 23 let (ženske) pokojninske dobe.
Za zatečene delavce, ki so dopolnili predpisano pokojninsko dobo iz 4. odst. 430. člena ZPIZ-1, mora zavod še naprej uporabljati prej veljavne predpise o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, vključno z ugotavljanjem delovnih mest po posebni komisiji, zato zahteve, vložene v letu 2002 za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 7.5.1998 dalje ne sme zavreči z utemeljitvijo, da je bila vložena po izteku roka, ko jih je bil še pristojen reševati.
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
Poledenelo cestišče je povzročil zmrznjen dež, ki je očitno pričel padati nenadoma, tik pred obravnavano nezgodo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka razbremenila krivde za nastanek odškodninskega primera tožeče stranke. Vzdrževalec ceste ne more na vsakem delu ceste v vsakem trenutku zagotoviti ustreznega stanja vozišča, posebej še, če pride do nenadnega pojava pomrznjenega dežja, kot v obravnavanem primeru in to na določenem cestnem odseku ni tako pogost pojav, kot na drugih področjih.
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - upravni postopek - sodni postopek
Za nacionalizacijo na podlagi 7.a člena ZNZGP na območju bivše cone B je odločilen datum 8.10.1972, za prehod lastnine pa so pravno pomembne tudi odločbe upravnega organa, saj je bil prehod lastnine izveden le, če so bile v upravnem postopku ugotovljene predpostavke za nacionalizacijo po ZNZGP in le v takem primeru je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona.