ničnost volitev članov nadzornega sveta – predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta – objava dnevnega reda skupščine
Volitve članov nadzornega sveta so nične tako, kadar oseba, ki je bila izvoljena, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot tudi, kadar postopek predlaganja ni bil v skladu z zakonom. Čeprav zakon določa ničnostno sankcijo kot posledico kršitve predlagalnega postopka, pa je kljub temu potrebno presojati, ali bo z izrekom te sankcije namen zakonodajalca dosežen, kakšna je intenzivnost posega v splošne in posamezne interese.
Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu, in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon.
stroški postopka - ugovor tretjega - odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega
O stroških postopka zaradi ugovora tretjega se odloči šele po končani pravdi,ki jo prične tretji zaradi nedopustnosti izvršbe, oziroma po poteku roka za pričetek take pravde. Zato izvršilno sodišče, ko odloča o ugovoru tretjega in ga zavrne, odločitev o stroških pridrži.
ZST člen 33, 34, 33, 34. ZOR člen 277, 324, 277, 324. ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318, 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318.
zamudna sodba
V ponovljenem sojenju po razveljavitvi zamudne sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke II. Odstavka 339. člena ZPP, ker ni vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih, lahko sodišče prve stopnje ponovno izda zamudno sodbo, če za njeno izdajo obstojijo formalni in materialni pogoji iz 318. člena ZPP.
ZOR člen 830, 832, 832/1, 841, 841/1, 830, 832, 832/1, 841, 841/1.
špedicija - potrebni stroški - opozorilna dolžnost - gospodarski posli
Ni mogoče torej govoriti o potrebnih stroških špediterja, v kolikor do njih ne bi prišlo ob njegovem potrebnem skrbnem ravnanju. Če pa je do povečanja stroškov prišlo tudi v posledici vzroka, ki ga ni mogoče pripisati samo špediterju, se naročnik plačilu teh stroškov ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem na neskrbno ravnanje špediterja, v kolikor bi ti stroški nastali tudi, če ne bi bilo neskrbnega ravnanja špediterja.
spor o meji v pravdi - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba
Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja in če se tožnika s tako ugotovljenim potekom meje ne strinjata, lahko sprožita postopek za ureditev meje v upravnem oziroma nepravdnem postopku.
181. člen ZPP v 1. odstavku določa, da lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Ugotovitev, da mejo parcele št. 109/6 k.o. M. na vzhodu v naravi predstavlja zunanji rob zidu stanovanjske hiše tožečih strank predstavlja ugotavljanje dejstev, ki pa v ugotovitveni tožbi ni dovoljeno.
URS člen 158, 158. ZPP člen 358/4, 3358, 358/4, 3358. ZUP člen 124, 124. ZPIZ-1 člen 25, 25, 25. ZMEPIZ člen 47, 47.
upravni postopek - postopek
Ker je v pravno razmerje, urejeno s pravnomočnimi upravnimi akti mogoče zakonito poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjene predpisane predpostavke, spremembe lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 16.9.1998 do 25.2.2003 za nazaj, v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti s prvostopenjskim upravnim aktom z dne 25.2.2003 ni zakonito.
V primeru prijavljenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z 25. členom ZPIZ-1 lahko zavod v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, spremeni temelj zavarovanja le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta in na ta način zagotovi uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar ob konkurenci večih pravnih temeljev, v nasprotju z vrstnim redom, določenim z zakonom.
Zdravstveno stanje na dan naroka ni opravičljiv razlog, zaradi katerega pritožnik ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča prve stopnje o svojem izostanku.
Ali so bili stroški izvršitelja v znesku 35.477,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, katerih povrnitev je upnik zahteval, sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom tej njegovi zahtevi ugodilo in predmetne stroške naložilo v plačilo dolžnici, je odvisno od odločitve o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, od njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti. Ker sodišče prve stopnje o dolžničinem ugovoru še ni odločalo, še ni mogoče reči, da so bili stroški, ki jih je iz izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo dolžnici, potrebni za izvršbo ali ne. Iz tega razloga je s pritožbo izpodbijana odločitev preuranjena.
ZOR člen 47, 47. ZLNDL člen 2, 5, 2, 5. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
vknjižba pravice uporabe - ničnost pogodbe - vrnitveni zahtevek
Vpis pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini je urejal Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 43/73), ki je sicer zahteval vpis nepremičnine v družbeni lastnini in pravice uporabe. Pravica uporabe je tako imela značaj posebne knjižne pravice. Materialnopravno zmotno pa je izhodišče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil vpis te pravice v zemljiški knjigi konstitutiven za pridobitev same pravice na enak način kot velja to za pridobitev lastninske pravice v smislu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oziroma 49. člena Stvarnopravnega zakonika. Za takšno sklepanje ni najti podlage v citiranem Zakonu o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini niti v Zakonu o združenem delu.
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/1, 324, 324/3, 339, 339/1.
pobot terjatve - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje bi namreč moralo, glede na sodno prakso (prim: VSK sklep I Cp 443/2004 z dne 31.1.2006) najprej ugotoviti obstoj tožničine terjatve in njene višine, nato ugotoviti, do katere višine obstoji nasprotna terjatev, nato pa odrediti pobot in tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, glede na to, v kakšni višini si obe terjatvi konkurirata. S tem ko sodišče prve stopnje ni v celoti odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke, je bil bistveno kršen postopek , to pa je vplivalo na pravilnost sodbe.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V novem sojenju bo potrebno presoditi trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost pravnega posla, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice N. in M. L. na obravnavani nepremičnini ter ponovno presoditi okoliščino, da je bila obravnavana nepremičnina pripojena k nepremičnini št. k.o. P.; po drugi strani bo potrebno presoditi tudi ugovor tožene stranke, da tožnik ni bil edini predkupni upravičenec, kar bi lahko vplivalo na utemeljenost oz. neutemeljenost tožbenega zahtevka.
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.