udeležba na glavni obravnavi - prošnja za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb postopka - spor majhne vrednosti
Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.
Ali so bili stroški izvršitelja v znesku 35.477,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, katerih povrnitev je upnik zahteval, sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom tej njegovi zahtevi ugodilo in predmetne stroške naložilo v plačilo dolžnici, je odvisno od odločitve o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, od njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti. Ker sodišče prve stopnje o dolžničinem ugovoru še ni odločalo, še ni mogoče reči, da so bili stroški, ki jih je iz izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo dolžnici, potrebni za izvršbo ali ne. Iz tega razloga je s pritožbo izpodbijana odločitev preuranjena.
ničnost volitev članov nadzornega sveta – predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta – objava dnevnega reda skupščine
Volitve članov nadzornega sveta so nične tako, kadar oseba, ki je bila izvoljena, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot tudi, kadar postopek predlaganja ni bil v skladu z zakonom. Čeprav zakon določa ničnostno sankcijo kot posledico kršitve predlagalnega postopka, pa je kljub temu potrebno presojati, ali bo z izrekom te sankcije namen zakonodajalca dosežen, kakšna je intenzivnost posega v splošne in posamezne interese.
Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu, in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon.
Zdravstveno stanje na dan naroka ni opravičljiv razlog, zaradi katerega pritožnik ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča prve stopnje o svojem izostanku.
ZST člen 33, 34, 33, 34. ZOR člen 277, 324, 277, 324. ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318, 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318.
zamudna sodba
V ponovljenem sojenju po razveljavitvi zamudne sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke II. Odstavka 339. člena ZPP, ker ni vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih, lahko sodišče prve stopnje ponovno izda zamudno sodbo, če za njeno izdajo obstojijo formalni in materialni pogoji iz 318. člena ZPP.
stroški postopka - ugovor tretjega - odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega
O stroških postopka zaradi ugovora tretjega se odloči šele po končani pravdi,ki jo prične tretji zaradi nedopustnosti izvršbe, oziroma po poteku roka za pričetek take pravde. Zato izvršilno sodišče, ko odloča o ugovoru tretjega in ga zavrne, odločitev o stroških pridrži.
ZIZ člen 64, 192, 64, 192. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8, 8/1.
nedopustnost izvršbe - solastninska pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi
Tožnik je kot tretji zatrjeval, da ima glede predmeta izvršbe pravice, ki mu omogočajo, da izvršbo prepreči. Tožena stranka je v izvršilnem postopku uveljavljala poplačilo svoje terjatve s prisilno prodajo zastavljene nepremičnine in da se je ob sklepanju pogodbe zanesla na podatke v zemljiški knjigi. Toženec je kot dobroverni zastavni upnik pridobil zastavno pravico. Ti razlogi utemeljujejo materialnopravni sklep, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, po drugi strani je na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu le-ta v izvršilnem postopku že pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, v tem trenutku pa je tretji, tožnik, lastninsko pravico izgubil.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - odprava pomanjkljivosti
Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka.
V sporu med najemnikom in najemodajalcem v primeru odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov mora sodišče v nepravdnem postopku ugotoviti, ali ponujeno stanovanje ustreza vsem kriterijem iz II. odstavka 106. člena SZ-1 o tem, kaj predstavlja drugo primerno stanovanje in obstoj vsakega posameznega elementa tudi ustrezno obrazložiti.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva, razlogi v sodbi so jasni in prepričljivi, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba poseči v sodbo.
Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.
Za presojo, ali gre za nesklepčno tožbo oziroma za takšno tožbo, pri kateri iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, so odločilna le dejstva, ki jih navaja tožnik v tožbi. Predloženi dokazi so odločilni šele, če sodišče ugotovi, da gre za sklepčno tožbo in nato presoja, ali so ob sklepčni tožbi podani pogoji za obsodilno zamudno sodbo; sploh pa se pri izdaji zavrnilne zamudne sodbe dokazi ne ocenjujejo.
predlog tretjega za odlog izvršbe - predlog upnika za plačilo varščine kot pogoj za odlog - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku
Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.
ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 5, 10, 20, 2, 5, 10, 20.
denacionalizacijski postopek - odškodnina - neuporaba nepremičnine
gre tožniku skladno sodni praksi za tak primer, vtoževana odškodnina le do pravnomočne odločitve o vrnitvi podržavljene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku in ne do izročitve v posest, kot je to materialnopravno zmotno presodilo prvo sodišče. To zato, ker lahko za tem med strankama nastanejo pravna razmerja, ki nimajo povezave z ZDen in zato s tem ni izključena uporaba Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR oziroma Obligacijskega zakonika - OZ o splošnih odškodninskih in obogatitvenih zahtevkih iz zakupnih razmerij.
Povsem pa je pritrditi pritožbi tožeče stranke, da gre tožniku vtoževana odškodnina za čas neuporabe predmetne nepremičnine že od uveljavitve ZDen, ne glede na čas vložitve zahtevka za denacionalizacijo, kot je tudi o tem vprašanju zavzela stališče sodna praksa,
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
Pritožnik ima zato prav, ko opozarja, da učinkuje obligacijsko razmerje le med pogodbenima strankama in ni mogoče enačiti aktivne legitimacije, ki jo ima lastnik ali upravičenec kakšne druge stvarne pravice proti vsakomur, s pravico pogodbene stranke, ki sme uveljavljati svojo pravico le proti svojemu pogodbenemu partnerju. Izjema od tega načela, to je varstvo pogodbenega razmerja proti tretjim, je podano v primeru, ko je zakupno razmerje vknjiženo v zemljiški knjigi ter v primeru določenem v 70. členu ZTLR.
ni bila vzrok škode potencialno povečana nevarnost, ampak nepravilna uporaba omenjene škatle in opustitev dolžnega nadzora oziroma ravnanja tožnikovega delodajalca, ki je dopustil, da je nekdo od zaposlenih nepravilno zložil sestavine v škatlo. Zato je treba o tožnikovem odškodninskem zahtevku odločati po pravilih o krivdni odgovornosti (1. odst. 131.čl. OZ).