ničnost volitev članov nadzornega sveta – predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta – objava dnevnega reda skupščine
Volitve članov nadzornega sveta so nične tako, kadar oseba, ki je bila izvoljena, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot tudi, kadar postopek predlaganja ni bil v skladu z zakonom. Čeprav zakon določa ničnostno sankcijo kot posledico kršitve predlagalnega postopka, pa je kljub temu potrebno presojati, ali bo z izrekom te sankcije namen zakonodajalca dosežen, kakšna je intenzivnost posega v splošne in posamezne interese.
ZST člen 33, 34, 33, 34. ZOR člen 277, 324, 277, 324. ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZPP člen 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318, 3, 3/3, 141, 141/2, 277, 278, 318.
zamudna sodba
V ponovljenem sojenju po razveljavitvi zamudne sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke II. Odstavka 339. člena ZPP, ker ni vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih, lahko sodišče prve stopnje ponovno izda zamudno sodbo, če za njeno izdajo obstojijo formalni in materialni pogoji iz 318. člena ZPP.
ZOR člen 830, 832, 832/1, 841, 841/1, 830, 832, 832/1, 841, 841/1.
špedicija - potrebni stroški - opozorilna dolžnost - gospodarski posli
Ni mogoče torej govoriti o potrebnih stroških špediterja, v kolikor do njih ne bi prišlo ob njegovem potrebnem skrbnem ravnanju. Če pa je do povečanja stroškov prišlo tudi v posledici vzroka, ki ga ni mogoče pripisati samo špediterju, se naročnik plačilu teh stroškov ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem na neskrbno ravnanje špediterja, v kolikor bi ti stroški nastali tudi, če ne bi bilo neskrbnega ravnanja špediterja.
URS člen 158, 158. ZPP člen 358/4, 3358, 358/4, 3358. ZUP člen 124, 124. ZPIZ-1 člen 25, 25, 25. ZMEPIZ člen 47, 47.
upravni postopek - postopek
Ker je v pravno razmerje, urejeno s pravnomočnimi upravnimi akti mogoče zakonito poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjene predpisane predpostavke, spremembe lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 16.9.1998 do 25.2.2003 za nazaj, v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti s prvostopenjskim upravnim aktom z dne 25.2.2003 ni zakonito.
V primeru prijavljenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z 25. členom ZPIZ-1 lahko zavod v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, spremeni temelj zavarovanja le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta in na ta način zagotovi uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar ob konkurenci večih pravnih temeljev, v nasprotju z vrstnim redom, določenim z zakonom.
Ali so bili stroški izvršitelja v znesku 35.477,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, katerih povrnitev je upnik zahteval, sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom tej njegovi zahtevi ugodilo in predmetne stroške naložilo v plačilo dolžnici, je odvisno od odločitve o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, od njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti. Ker sodišče prve stopnje o dolžničinem ugovoru še ni odločalo, še ni mogoče reči, da so bili stroški, ki jih je iz izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo dolžnici, potrebni za izvršbo ali ne. Iz tega razloga je s pritožbo izpodbijana odločitev preuranjena.
ZOR člen 47, 47. ZLNDL člen 2, 5, 2, 5. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
vknjižba pravice uporabe - ničnost pogodbe - vrnitveni zahtevek
Vpis pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini je urejal Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 43/73), ki je sicer zahteval vpis nepremičnine v družbeni lastnini in pravice uporabe. Pravica uporabe je tako imela značaj posebne knjižne pravice. Materialnopravno zmotno pa je izhodišče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil vpis te pravice v zemljiški knjigi konstitutiven za pridobitev same pravice na enak način kot velja to za pridobitev lastninske pravice v smislu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oziroma 49. člena Stvarnopravnega zakonika. Za takšno sklepanje ni najti podlage v citiranem Zakonu o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini niti v Zakonu o združenem delu.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - odprava pomanjkljivosti
Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka.
V sporu med najemnikom in najemodajalcem v primeru odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov mora sodišče v nepravdnem postopku ugotoviti, ali ponujeno stanovanje ustreza vsem kriterijem iz II. odstavka 106. člena SZ-1 o tem, kaj predstavlja drugo primerno stanovanje in obstoj vsakega posameznega elementa tudi ustrezno obrazložiti.
udeležba na glavni obravnavi - prošnja za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb postopka - spor majhne vrednosti
Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.
ZIZ člen 64, 192, 64, 192. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8, 8/1.
nedopustnost izvršbe - solastninska pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi
Tožnik je kot tretji zatrjeval, da ima glede predmeta izvršbe pravice, ki mu omogočajo, da izvršbo prepreči. Tožena stranka je v izvršilnem postopku uveljavljala poplačilo svoje terjatve s prisilno prodajo zastavljene nepremičnine in da se je ob sklepanju pogodbe zanesla na podatke v zemljiški knjigi. Toženec je kot dobroverni zastavni upnik pridobil zastavno pravico. Ti razlogi utemeljujejo materialnopravni sklep, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, po drugi strani je na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu le-ta v izvršilnem postopku že pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, v tem trenutku pa je tretji, tožnik, lastninsko pravico izgubil.
spor o meji v pravdi - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba
Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja in če se tožnika s tako ugotovljenim potekom meje ne strinjata, lahko sprožita postopek za ureditev meje v upravnem oziroma nepravdnem postopku.
181. člen ZPP v 1. odstavku določa, da lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Ugotovitev, da mejo parcele št. 109/6 k.o. M. na vzhodu v naravi predstavlja zunanji rob zidu stanovanjske hiše tožečih strank predstavlja ugotavljanje dejstev, ki pa v ugotovitveni tožbi ni dovoljeno.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
Najprej je potrebno, da se določeno dejstvo zatrjuje in če gre za sporno dejstvo, bo sodišče v postopek pritegnilo izvedenca, da se bo takšno sporno dejstvo pojasnilo s pomočjo strokovnih pravil.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud kratkotrajen strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le, če gre za zmanjšanje močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine.
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva, razlogi v sodbi so jasni in prepričljivi, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba poseči v sodbo.
regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.
Za presojo, ali gre za nesklepčno tožbo oziroma za takšno tožbo, pri kateri iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, so odločilna le dejstva, ki jih navaja tožnik v tožbi. Predloženi dokazi so odločilni šele, če sodišče ugotovi, da gre za sklepčno tožbo in nato presoja, ali so ob sklepčni tožbi podani pogoji za obsodilno zamudno sodbo; sploh pa se pri izdaji zavrnilne zamudne sodbe dokazi ne ocenjujejo.