stranke pogodbenega razmerja - izpolnitev obveznosti
Dejstvo, da toženka nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno.
malomarno izdelan potni list - odškodninska odgovornost države - teorija o adekvatni vzročnosti - pretrgana vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti, po kateri je kot pravnoupošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice.
redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda - neprištevnost
Neprištevnost kot posledica duševnih motenj izključuje krivdo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, če je dokazana neprištevnost delavca v času storitve kršitev pogodbenih obveznosti.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Predpostavka za učinkovito izvajanje pravice do zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je, da je delavec predhodno seznanjen s kršitvami tistih pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo. Iz tega razloga je delodajalec delavcu dolžan vročiti pisno obdolžitev. Ravnanje tožene stranke, ki je tožnico zgolj ustno prek telefona pozvala na zagovor, ni bilo zakonito.
Zahteva za razveljavitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja je neutemeljena, ker je bila tožnici kršitev delovnih obveznosti (to je, da je v knjigovodstvo oddala manj gotovine, čekov in bonov, kot bi morala na podlagi blagajniške knjige) dokazana. Zato ni bistveno vprašanje točne višine škode, ki jo je tožena stranka zaradi tožničinega ravnanja utrpela.
ZVCP člen 234. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155, 155/1, 155/1-8, 155, 155/1, 155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka - nepopoln izrek
Izrek sodbe o prekršku mora vsebovati vse zakonite znake očitanega prekrška, v obrazložitvi pa morajo biti vsi razlogi o pravno relevantnih odločilnih dejstvih, sicer sodbe ni mogoče preizkusiti.
javni uslužbenec - sodno varstvo - nedenarna terjatev - količnik za določitev plače - pogodba o zaposlitvi
Zahtevek za priznanje višjega količnika za določitev osnovne plače ne sodi med čiste denarne terjatve, za katere bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo. Tožnik bi zato moral, da bi bila njegova tožba dopustna, predhodno uveljavljati svojo pravico pri delodajalcu, s čimer bi lahko dosegel višji količnik za določitev osnovne plače za naprej (od podaje zahteve za varstvo pravic dalje), ne pa tudi za nazaj, saj je bila v tem času njegova plača določena s pogodbo o zaposlitvi, katere ni izpodbijal.
ZP-1 člen 156, 156/1, 163, 163/11, 156, 156/1, 163, 163/11.
prepoved reformatio in peius - bistvena kršitev določb postopka
Če v izreku sodbe ni vseh zakonitih znakov očitanega prekrška, se ob upoštevanju načela prepovedi reformatio in peius postopek zaradi prekrška lahko le še ustavi, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni prekršek.
Tožnik, ki je nagovarjal sodelavce za delo za pri drugem delodajalcu in se tako ni vzdržal ravnanj, ki bi lahko vplivala na interese tožene stranke, je naklepoma kršil prepoved škodljivega ravnanja iz 35. člena ZDR. Ker ni dokazano, da je tožnik opravljal delo prodaje knjig za konkurenčno založbo niti da bi s svojim ravnanjem zase ali za koga drugega pridobil premoženjsko korist, ni kršil zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti (1. odstavek 37. člena ZDR). Čeprav je tožnik naklepoma storil le eno izmed očitanih kršitev v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je še vedno podan zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Če sodišče v zvezi s konkurenčno prepovedjo sploh ne ugotovi, ali je delavec opravljal dela za svoj ali tuj račun, to ne pomeni bistvene kršitve določbe pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ampak nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotne uporabe materialnega prava (355. člen ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - program razreševanja presežnih delavcev - rok
Direktor tožene stranke je sprejel sklep, da v roku treh mesecev preneha potreba po delu 19 delavcev. Tem delavcem je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 18 oz. 26 dni po izdaji direktorjevega sklepa, kar je v okviru 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 96. člena ZDR. Ker je bilo pri toženi stranki zaposlenih 68 delavcev, je šlo za kolektivni odpust in je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
Ker tožnik za čas šolanja (pred tridesetimi leti) ni prejel odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da je bilo delovno razmerje prekinjeno, in ker je bil v dobri veri, da mu delovno razmerje ni prenehalo, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za to obdobje utemeljen. Ni pa utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo prispevkov in davkov, ker gre za pravico, za katero je določen petletni zastaralni rok, ki je že potekel.
Zapoved iz prvega odstavka 120. člena ZKP ni absolutna. To pomeni, da je obdolženega na glavno obravnavo mogoče vabiti tudi s posredno izročitvijo vabila, ki ob izpolnjenih zakonskih pogojih ter po pravilno izvedenem postopku nadomešča terjano osebno vročitev oziroma vzpostavlja domnevo ("se šteje"), da je bila ta opravljena in da je bil obdolženi seznanjen z vsebino vabila, zaradi česar se je lahko nanj odzval. V nasprotnem takšna domneva ni dovoljena oziroma na njeno mesto vstopi domneva, da obdolženi ni bil seznanjen z vsebino vabila in da se zato nanj ni mogel odzvati.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Dejstvo je namreč, da je v primeru prometne nesreče obveznost odreditve strokovnega pregleda mišljena za primere, ko udeleženec prometne nesreče zaradi različnih okoliščin ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali pa ga ne more opraviti na način, ko ne bi bilo pomislekov v ustreznost in strokovnost njegove izvedbe. Okoliščine, ki takšen ustrezen preizkus alkoholiziranosti zgolj z alkotestom onemogočajo so najrazličnejše, pri čemer po mnenju pritožbenega sodišča ne zgolj telesne poškodbe udeleženca v prometni nesreči, temveč tudi psihične okoliščine po prometni nesreči, kot so šok, strah, pretresenost zaradi nevarnosti dogodka oziroma vse tiste okoliščine, zaradi katerih preizkušanec ne bi mogel ustrezno izvesti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali ne bi v popolnosti razumel odredbe o opravi tega preizkusa in vse posledice, v kolikor se po takšni odredbi ne bi ravnal.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pogoj - rok
Dolžnost delodajalca po tretjem odstavku 88. čl. ZDR, da mora preveriti, ali je možno delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji, velja le glede možnosti zaposlitve pri tem delodajalcu, ne pa tudi pri drugih delodajalcih. Objava večjega števila prostih delovnih mest po podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja kršitve navedene obveznosti delodajalca. Ker so bila prosta delovna mesta razpisana le za določen čas treh mesecev, tudi ne predstavljajo ustrezne zaposlitve, saj je kot ustrezno zaposlitev možno šteti le zaposlitev za nedoločen čas.
Začetka roka, v katerem mora delodajalec podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti že od prvih znakov, ki kažejo na neuspešno poslovanje oziroma na to, da bi lahko delodajalec zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov delo organiziral drugače ali ga ukinil. Poslovni razlog, zaradi katerega se odpoveduje pogodba o zaposlitvi, nastane z odločitvijo delodajalca, da takšnih delovnih mest ne bo več ohranil oziroma, da bo opustil določeno dejavnost. Šele z dnem takšne odločitve pri delodajalcu v resnici preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po določilu 90. člena ZDR gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, za te spore pa ZDSS v 2. odstavku 22. člena določa, da delodajalec trpi svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile že predmet pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve, ter zaradi kršitev, ki so bile storjene že v času pred podajo pisnega opozorila.
Po 3. odstavku 153. člena ZPP sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem ni založen v odrejenem roku in glede na vse okoliščine (npr. v zvezi z dokaznim bremenom) presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila predujma. Ko delavec od delodajalca vtožuje denarne terjatve iz delovnega razmerja, delavec zgolj zatrjuje, da mu delodajalec dolguje plačilo, saj negativnih dejstev (neplačila) ne more dokazati, delodajalec pa dokazuje neutemeljenost delavčevega tožbenega zahtevka. Ker je dokazno breme v tovrstnih sporih na delodajalcu, bi bil le v primeru, če bi bilo plačilo predujma za izvedenca finančne stroke naloženo delodajalcu, in ga le-ta ne bi plačal, možen zaključek, da ni dokazal neutemeljenosti vtoževane terjatve. Ni pa pravilen zaključek, da delavka zaradi neplačila predujma v odrejenem roku ni dokazala utemeljenosti svoje terjatve.
V pisni obdolžitvi (83/2 ZDR v zvezi s 177/1,2 ZDR) morajo biti očitane kršitve dovolj specificirane, da delavec lahko pripravi obrambo oziroma zagovor.
Če delavcu med bolniškim staležem zaradi izredne odpovedi preneha veljati pogodba o zaposlitvi, delavec ne krši pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, če se po zaključenem bolniškem staležu ni vrnil na delo k delodajalcu, čeprav je delodajalec izredno odpoved preklical z enostransko izjavo. Delodajalec ne more delavcu z enostransko izjavo preklicati podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj takšen preklic nima pravnih učinkov. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica s preklicem izredne odpovedi soglašala, je ponovna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nevrnitve na delo po zaključku bolniškega staleža nezakonita.
Dejstvo, da se tožnik v času bolniškega staleža ni nahajal na naslovu svojega stalnega prebivališča, ampak se je zdravil pri svojem dekletu (o čemer je delodajalca tudi obvestil), ne predstavlja kršitve po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR in ne more predstavljati utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S takšnim ravnanjem namreč ni zlorabil bolniškega staleža, saj je spoštoval navodila lečečega zdravnika (počitek na domu).
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Izrek izpodbijanega sklepa se nanaša na storilca, obrazložitev pa na drugo osebo. Zaradi tega nasprotja ni mogoče preizkusiti izreka izpodbijanega sklepa.