ZDD člen 9, 9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadzor - pravica
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je tožena stranka v obdobju manj kot 30 dni podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga 19 od skupno 68 delavcev, bi morala, da bi bilo njeno ravnanje zakonito, izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101, 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101. OZ člen 116, 116/2, 334, 116, 116/2, 334.
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
povečan obseg dela - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, če je tožena stranka po prenehanju veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico za določen čas, zaposlovala delavce za določen čas. Zaradi še vedno povečanega obsega dela, vendar v manjši meri, je tožena stranka z nekaterimi delavci ponovno sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, z nekaterimi pa ne več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenehanje potreb po delu
Tožena stranka za ugotovitev, da je delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni bila dolžna spremljati uspešnosti poslovanja v daljšem časovnem obdobju, saj novi ZDR ne ločuje več med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po določenem delu in tudi ne določa, kakšno časovno obdobje mora obstajati prenehanje potreb po delu, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so veljali na dan nastanka pravnega razmerja, če zakon ne določa drugače. Kot pravilno navaja tožeča stranka pa je 41. čl. ZSReg v besedilu določal, da tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa in torej ni omejeval kroga oseb, ki so legitimirane za tako tožbo na tak način, kot je to storjeno v sedanjem besedilu 3. odst. 41.a čl. ZSReg. Glede na to, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne spada v krog oseb, ki tožbo lahko vložijo, pa se tudi ni ukvarjalo s tem, ali ima tožeča stranka za tako tožbo pravni interes.
izločitev uradnega zaznamka iz spisa - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP.
URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
ZOR člen 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3, 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 115, 112, 112/1, 115.
poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku
Prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku, začetim nad tem dolžnikom, pretrga zastaranje. To pretrganje pa učinkuje tudi v razmerju do poroka.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.
ZZZDR člen 120, 120/1, 120, 120/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5, 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5.
stvarna pristojnost - ukrep centra za socialno delo - odvzem mladoletnega otroka staršem
gre za zadevo urejeno v 120. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. člena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru predpisan upravni postopek, v katerem pa je na najvišji stopnji zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki sta ga tožnika že izkoristila.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 66, 66/1, 100, 66, 66/1, 100.
solastnina - tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - začasna odredba - verjeten obstoj terjatve
Če nepremičnina, stanovanjska hiša ni razdeljena, in tudi ne gre za večstanovanjsko hišo v naravi, potem lahko solastnik take hiše s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki ima hišo v posesti in hišo uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo ter zato izroči tudi ključe, vendar le, če je stvar že razdeljena.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, četudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Če bi sodišče smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihče, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, in na podlagi zakonitega postopka (prvi odstavek 1. člena ZKP), medtem ko bi z opiranjem sodbe na določena obvestila obšlo posebne pogoje, pod katerimi lahko ta obvestila postanejo dokazi, s čemer kazenski postopek znova ne bi bil izveden zakonito.