ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101, 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101. OZ člen 116, 116/2, 334, 116, 116/2, 334.
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojnost - bolniški stalež
Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.
Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
ZDD člen 9, 9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadzor - pravica
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadzor delodajalca nad delavcem - pravica delavca do zasebnosti
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
povečan obseg dela - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, če je tožena stranka po prenehanju veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico za določen čas, zaposlovala delavce za določen čas. Zaradi še vedno povečanega obsega dela, vendar v manjši meri, je tožena stranka z nekaterimi delavci ponovno sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, z nekaterimi pa ne več.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 44, 168, 180, 374, 490, 44, 168, 180, 374, 490.
vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Res je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT.
ZUP člen 101, 101/2, 101, 101/2. ZDR člen 119, 119/1, 119, 119/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalidnost i. kategorije - pravnomočnost odločbe - rok
Tožniku je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, ko je vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je rok za pritožbo zoper navedeno odločbo iztekel v nedeljo, bi tožena stranka ravnala pravilno, če bi mu delovno razmerje zaključila z naslednjim dnem, saj se rok za pritožbo izteče s potekom prvega naslednjega delovnika, če je zadnji dan roka nedelja, praznik oziroma kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenehanje potreb po delu
Tožena stranka za ugotovitev, da je delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni bila dolžna spremljati uspešnosti poslovanja v daljšem časovnem obdobju, saj novi ZDR ne ločuje več med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po določenem delu in tudi ne določa, kakšno časovno obdobje mora obstajati prenehanje potreb po delu, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
OZ člen 116, 116/2, 334. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101..
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ga bila sposobna družbeno smotrno uporabljati.
Na drugi strani pa je bistvena značilnost darilne pogodbe darilni namen darovalca. Poleg tega je darilna pogodba pravni naslov za prenos lastninske pravice na obdarjenca. Nobene od teh značilnosti nima pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva drugi družbeni pravni osebi. Zato bi se po prepričanju pritožbenega sodišča utegnila izkazati za sporno primerjava med darilno pogodbo civilnega prava in pogodbo o neodplačnem prenosu družbenega sredstva na drugo družbeno pravno osebo zlasti z gledišča zapovedi o dolžnostni vezanosti upravljavcev družbenih sredstev v družbeni pravni osebi.
Sporna obveznost (uporabljati sporne nepremičnine za organizirano izobraževanje na področju kmetijstva) je pravno prednico toženk omejevala v prosti uporabi spornih nepremičnin in jo obenem zavezovala k prav določeni uporabi le-teh. Breme praviloma obremenjuje prevzemnika in v tem okviru praviloma izključuje brezplačnost prenosa.
Pojma zadružne lastnine (80. čl. ZZad) pa kljub omejitvam iz 4. in 5. odst. 74. čl. ZZad ni mogoče enačiti s pojmom družbene lastnine. In če je bila opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin v Pogodbi skladna dolžnostni vezanosti upravljavcev sredstev v družbeni lastnini (231. čl. ZZD), bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v spremenjenem lastninskem režimu sredstev zadruge sporna opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin in s tem namena (bivšega družbenega) sredstva zadruge ter s tem omejitev proste uporabe sredstev v zadružni lastnini preveč daljnosežna.
izločitev uradnega zaznamka iz spisa - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP.
Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.
Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.
URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
dejansko delovno razmerje - obstoj delovnega razmerja
Tožniki so delali pri toženi stranki na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb do konca leta 2004, nato so bili v dejanskem delovnem razmerju do dneva, ko jim je bilo s strani tožene stranke nadaljnje opravljanje dela prepovedano. Ker tožniki v času vložitve tožbe tako niso bili več v delovnem razmerju pri toženki, je potrebno pravočasnost njihove tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja presojati po 3. odstavku 204. člena ZDR. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je začel teči od dneva, ko so tožniki izvedeli za kršitev pravic, torej od dneva, ko jim je toženka prepovedala prihajati na delo.
Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so veljali na dan nastanka pravnega razmerja, če zakon ne določa drugače. Kot pravilno navaja tožeča stranka pa je 41. čl. ZSReg v besedilu določal, da tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa in torej ni omejeval kroga oseb, ki so legitimirane za tako tožbo na tak način, kot je to storjeno v sedanjem besedilu 3. odst. 41.a čl. ZSReg. Glede na to, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne spada v krog oseb, ki tožbo lahko vložijo, pa se tudi ni ukvarjalo s tem, ali ima tožeča stranka za tako tožbo pravni interes.