obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101, 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101. OZ člen 116, 116/2, 334, 116, 116/2, 334.
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - pristojnost
Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.
Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ustavitev izvršbe - nepridobitev ločitvene pravice
3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 44, 168, 180, 374, 490, 44, 168, 180, 374, 490.
vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Res je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je tožena stranka v obdobju manj kot 30 dni podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga 19 od skupno 68 delavcev, bi morala, da bi bilo njeno ravnanje zakonito, izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so veljali na dan nastanka pravnega razmerja, če zakon ne določa drugače. Kot pravilno navaja tožeča stranka pa je 41. čl. ZSReg v besedilu določal, da tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa in torej ni omejeval kroga oseb, ki so legitimirane za tako tožbo na tak način, kot je to storjeno v sedanjem besedilu 3. odst. 41.a čl. ZSReg. Glede na to, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne spada v krog oseb, ki tožbo lahko vložijo, pa se tudi ni ukvarjalo s tem, ali ima tožeča stranka za tako tožbo pravni interes.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, četudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Če bi sodišče smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihče, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, in na podlagi zakonitega postopka (prvi odstavek 1. člena ZKP), medtem ko bi z opiranjem sodbe na določena obvestila obšlo posebne pogoje, pod katerimi lahko ta obvestila postanejo dokazi, s čemer kazenski postopek znova ne bi bil izveden zakonito.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 66, 66/1, 100, 66, 66/1, 100.
solastnina - tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - začasna odredba - verjeten obstoj terjatve
Če nepremičnina, stanovanjska hiša ni razdeljena, in tudi ne gre za večstanovanjsko hišo v naravi, potem lahko solastnik take hiše s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki ima hišo v posesti in hišo uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo ter zato izroči tudi ključe, vendar le, če je stvar že razdeljena.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.
izvršba na plačo dolžnika - samostojni podjetnik - ustavitev izvršbe
Upnica je na ta poziv sicer odgovorila in v vlogi z dne 18.1.2001 sporočila, da je dolžnik samostojni podjetnik in ima svojo taksi službo "Š. t.". To pa dejansko onemogoča potek izvršilnih dejanj z rubežem dolžnikove plače. Izvršba na plačo je namreč dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.
ZZZDR člen 120, 120/1, 120, 120/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5, 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5.
stvarna pristojnost - ukrep centra za socialno delo - odvzem mladoletnega otroka staršem
gre za zadevo urejeno v 120. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. člena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru predpisan upravni postopek, v katerem pa je na najvišji stopnji zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki sta ga tožnika že izkoristila.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.