ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
povečan obseg dela - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, če je tožena stranka po prenehanju veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico za določen čas, zaposlovala delavce za določen čas. Zaradi še vedno povečanega obsega dela, vendar v manjši meri, je tožena stranka z nekaterimi delavci ponovno sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, z nekaterimi pa ne več.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.
ustavitev izvršbe - nepridobitev ločitvene pravice
3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.
ZUP člen 101, 101/2, 101, 101/2. ZDR člen 119, 119/1, 119, 119/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalidnost i. kategorije - pravnomočnost odločbe - rok
Tožniku je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, ko je vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je rok za pritožbo zoper navedeno odločbo iztekel v nedeljo, bi tožena stranka ravnala pravilno, če bi mu delovno razmerje zaključila z naslednjim dnem, saj se rok za pritožbo izteče s potekom prvega naslednjega delovnika, če je zadnji dan roka nedelja, praznik oziroma kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela.
ZDD člen 9, 9. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadzor - pravica
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 44, 168, 180, 374, 490, 44, 168, 180, 374, 490.
vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Res je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT.
predlog za izvršbo – postopek prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – prilagoditev izvršilnega predloga pogojem prisilne poravnave
Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, četudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Če bi sodišče smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihče, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, in na podlagi zakonitega postopka (prvi odstavek 1. člena ZKP), medtem ko bi z opiranjem sodbe na določena obvestila obšlo posebne pogoje, pod katerimi lahko ta obvestila postanejo dokazi, s čemer kazenski postopek znova ne bi bil izveden zakonito.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 66, 66/1, 100, 66, 66/1, 100.
solastnina - tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - začasna odredba - verjeten obstoj terjatve
Če nepremičnina, stanovanjska hiša ni razdeljena, in tudi ne gre za večstanovanjsko hišo v naravi, potem lahko solastnik take hiše s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki ima hišo v posesti in hišo uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo ter zato izroči tudi ključe, vendar le, če je stvar že razdeljena.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.
ZOR člen 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3, 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 115, 112, 112/1, 115.
poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku
Prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku, začetim nad tem dolžnikom, pretrga zastaranje. To pretrganje pa učinkuje tudi v razmerju do poroka.
ZZZDR člen 120, 120/1, 120, 120/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5, 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5.
stvarna pristojnost - ukrep centra za socialno delo - odvzem mladoletnega otroka staršem
gre za zadevo urejeno v 120. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. člena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru predpisan upravni postopek, v katerem pa je na najvišji stopnji zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki sta ga tožnika že izkoristila.