stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.
službeno stanovanje - najemna pogodba za določen čas - izpraznitev stanovanja
Toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje za določen čas; delovno razmerje mu je prenehalo 4.2.2004; po pogodbi dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja je pretekel 4.8.2004, to je, pred vložitvijo tožbe. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj izpraznitveni zahtevek tožeče stranke temelji na 111. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1).
prenos lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev postopka - darilna obljuba
V zvezi z darilno obljubo je sodna praksa zahtevala, da je morala biti obljuba darila dana na zapisnik. V paragrafu 943 ODZ je bila v zvezi z obliko predvidena "pismena listina", za katero pa se je s pravnimi pravili, ki so veljala obenem z določili ODZ, zahteval notarski zapis, torej o obljubi darila oz. kasneje, ko so notarske posle prevzela sodišča, je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik.
ZGO člen 2, 2/1-10, 2, 2/1-10. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 29.
prenova strehe na večstanovanjski stavbi - posel rednega upravljanja - posel, ki presega redno upravljanje - vzdrževanje večstanovanjske stavbe
Po oceni pritožbenega sodišča ima pritožnica prav, da predstavlja popravilo strehe na način, da se stara streha odstrani in objekt v celoti prekrije na novo, posel rednega upravljanja v smislu 25. člena SZ-1. SZ-1 ne ločuje med rednim vzdrževanjem in takim, ki presega redno vzdrževanje. 2. odstavek 25. člena SZ-1 določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo tudi posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe, za vzdrževanje pa se, kot to izhaja iz 4. odstavka 25. člena SZ-1, šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov ter zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Vzdrževanje objekta definira ZGO-1 v 10. točki 1. odstavka 2. člena, ki določa, da je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa tako redna vzdrževalna dela kot tudi investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Pojem posla v zvezi z rednim upravljanjem tako ni mogoče enačiti s pojmom posla v zvezi z rednim vzdrževanjem.
Za odločanje pritožbenega sodišča je bistveno stanje na dan odločanja sodišča prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi. V času odločanja o tožbenem zahtevku glede predmetne terjatve ni obstajal drug pravnomočen izvršilni naslov in zato pritožbeni očitek pravnomočno že razsojene zadeve ni utemeljen.
aktivna legitimacija upravnika - pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika
Ko gre za izterjavo obratovalnih stroškov oz. skupnih stroškov, v pravdi upravnik ni aktivno legitimiran, razen v primeru, ko lastniki v pogodbo z upravnikom vključijo podrobnejše določbe o izterjavi obratovalnih stroškov. Zato bi pogodba lahko vsebovala tudi prenos materialnopravnih upravičenj lastnikov na upravnika, da bi nanj prešla tudi aktivna legitimacija v sporu.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
ZOR člen 200, 200, 200/1, 200/2, 202, 200, 200, 200/1, 200/2, 202. ZPP člen 14, 14.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - oblike nepremoženjske škode - pravica do zadoščenja v posebnih primerih
V 202. členu ZOR določena pravica do zadoščenja v posebnih primerih ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 200. členu ZOR.
Tožnikova nepravilna hoja po cesti v nočnem času, ko tudi ni nosil odsevnega telesa, pomeni hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen enakopravnega vzroka v primerjavi z vzrokom, ki je pripisati zavarovancu tožene stranke za nastalo nezgodo.