Poledenelo cestišče je povzročil zmrznjen dež, ki je očitno pričel padati nenadoma, tik pred obravnavano nezgodo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka razbremenila krivde za nastanek odškodninskega primera tožeče stranke. Vzdrževalec ceste ne more na vsakem delu ceste v vsakem trenutku zagotoviti ustreznega stanja vozišča, posebej še, če pride do nenadnega pojava pomrznjenega dežja, kot v obravnavanem primeru in to na določenem cestnem odseku ni tako pogost pojav, kot na drugih področjih.
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
KZ člen 62, 62/1, 62/1-6, 62, 62/1, 62/1-6. ZKP člen 498, 498/3, 498, 498/3.
odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Po 3. odst. 498. člena ZKP se lahko s sklepom odvzamejo predmeti, ko je v zakonu določen obvezen odvzem predmetov (ne glede na to, ali so last obdolženca ali druge osebe), ne pa tudi, če je odvzem zgolj fakultativen. V primeru fakultativnega odvzema pa je potrebno uporabiti določbe 69. člena KZ, saj pomeni odvzem predmetov varnostni ukrep po 6. točki 1. odst. 62. člena KZ. Po 1. odst. 498. člena ZKP pa je mogoč fakultativen odvzem predmetov, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale.
poprava izvršilnega predloga - zamuda roka - institucijski rok - izvedba naroka
Upnik je s popravo predloga zamudil rok, ki mu ga je določilo sodišče, a v tem primeru gre za instrukcijski rok, ki ga je sodišče s tem, ko je štelo, da je upnik predlog dopolnil, konkludentno podaljšalo. Ker v izvršilnem postopku sodišče opravi narok samo, če zakon tako določa, ali pa če se to zdi sodišču smotrno, sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča glede na ugovorne navedbe in navedbe upnika v odgovoru na ugovor pravilno ocenilo nesmotrnost izvedbe naroka v predmetni zadevi.
izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev obveznosti - odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez predhodnega pisnega opomina delodajalca na izpolnitev obveznosti in pisnega obvestila inšpektorja za delo skladno s 1. odstavkom 112. člena ZDR se šteje za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je potrebno upoštevati odpovedni rok, v katerem bi delavec moral opravljati delo pri delodajalcu. Ker je v času po podaji odpovedi s strani delavca le-ta neupravičeno izostal z dela, mu je delodajalec zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo - težko nadomestljiva škoda
Ker gre v predmetni zadevi za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je praktično identična s tožbenim zahtevkom, so pogoji za njeno izdajo še strožji, saj jo je mogoče izdati le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic, ne pa zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Vsaka gradnja prinaša določen hrup in prah, kar ni nenadomestljiva škoda, pa tudi morebitne nastale poškodbe se dajo sanirati.
Tožeča stranka je tako po presoji višjega sodišča upravičena le do pogodbenih obresti in sicer po obrestni meri, določeni v 3. odstavku 399. člena ZOR.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - premoženje, ki spada v zapuščino
Sklep o dedovanju je zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 12, 51, 59. ZPP člen 212, 212.
skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dokazno breme
Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je druga tožena stranka iz drugega naslova in torej ne gre za predhodno vprašanje v predmetni pravdi in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Za prekinitev postopka, kot je odredilo prvostopno sodišče v napadenem sklepu tako ni pravne podlage.
Obstoj vzročne zveze med neposedovanjem vozniškega dovoljenja in nezgodo ni pogoj za izključitev obveznosti zavarovatelja za plačilo zavarovalnine, če je takšen pogodbeni dogovor med strankama, vsebovan v splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pokrivanje s tožbenim zahtevkom - pogoji za začasno odredbo - motenje posesti
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitev terjatve, je pa nemalokrat in tudi v tem primeru, zlasti, ko gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, takšna, da zahteva ukrepe, ki se skoraj pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2, 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 335/2, 355, 335/2, 355.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pisnost postopka - zastaranje - začetek teka zastaranja
Za terjatve za vzdrževanje snage velja zastaralni rok enega leta, vendar je potrebno upoštevati, da na podlagi 2. odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ), začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
Postopek v sporih majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa ta dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo.
ugotavljanje odstotka invalidnosti - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb
V skladu s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb ni pravilno razlikovanje oz. delitev procenta invalidnosti na del, ki izvira iz poškodbe ter na del, ki izvira iz degenerativnih sprememb.
ZZZDR člen 21, 21. ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 76, 76/1, 80, 80/1, 81.
sposobnost biti pravdna stranka - pravna sposobnost fizične osebe - izguba pravne sposobnosti s smrtjo - postavitev skrbnika za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Sodišče prve stopnje tako dolžno ugotoviti ali je pridržana oseba zaradi bolezenskega stanja nesposobna oziroma nevarna tako, da ogroža življenje (ne samo telesno integriteto, kot je navedlo sodišče prve stopnje) drugih ljudi. Prav tako je dolžno ugotoviti, da ta oseba odklanja zdravljenje, ki bi bilo nujno potrebno. Sodišče izreče ta najstrožji ukrep le, kadar obenem ugotovi, da milejši ukrepi niso mogoči. Vsega tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
pridržanje v psihiatrični zdravstveni ustanovi - ogrožanje življenja
Izvedenec psihiater je podal mnenje, da je bilo dosedanje zdravljenje pridržanca neuspešno in da je še vedno psihotičen ter da je zaradi takega duševnega stanja tudi storil pet kaznivih dejanj umora po 1. odstavku 127. člena, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika (KZ), zaradi česar mu je bil s sklepom Okrožnega sodišča K. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.