ZGD člen 580, 580/, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1.
terjatve iz delovnega razmerja – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – aktivni družbenik – odgovornost družbenika za terjatve zoper družbo
Toženo stranko je šteti kot aktivnega družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je imela kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo možnost bodisi preprečiti uradni izbris družbe iz sodnega registra na način, da bi zagotovila pravočasno uskladitev z določbami ZGD, bodisi predlagati uvedbo postopka likvidacije ali stečaja kot oblike prenehanja gospodarske družbe. Četudi tožena stranka ni bila edina s takšnim položajem, to ne vpliva na pravilnost odločitve, da je odgovorna za vtoževane terjatve iz delovnega razmerja, ki zoper izbrisano družbo nastale pred izbrisom.
ZOR člen 387, 387. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
aktivni družbenik - stanje ob izbrisu družbe - odvzem poslovne sposobnosti - pripoznava dolga
Za presojo, ali je drugega toženca šteti kot aktivnega ali kot pasivnega družbenika, je odločilno stanje v času izbrisa družbe, ne pa stanje v času nastanka obveznosti.
Dejstvo, da je bil drugemu tožencu postavljen skrbnik, njegovega položaja v družbi ne spreminja, saj skrbnikova aktivnost ni mogla nadomestiti aktivnosti drugega toženca v družbi, v odvisnosti od katere se presoja njegova odgovornost.
Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2, 244.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi bolezni
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 6. alinei 1. odst. 111. člena ZDR, je nezakonita, ker tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni kršil navodil pristojnega zdravnika, saj mu je osebna zdravnica (člen 233/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) dovolila, da lahko iz kraja svojega bivanja v Sloveniji odpotuje v Banja Luko.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalidnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, ker je delodajalec poskušal drugemu delavcu (invalidu III. kategorije invalidnosti) zagotoviti primerno delovno mesto v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ tako, da ga je zaposlil na tožničinem delovnem mestu. Navedeno ne dokazuje, da so obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 108/1, 108, 108/1.
prenehanje družbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 150, 150/2, 161, 161/3, 150, 150/2, 161, 161/3.
pogoji za vpis lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - izvirnik pogodbe
Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik.
V trenutku, ko neposredni posestnik (najemnik stanovanja) izgubi naslov za neposredno posest (najemna pogodba preneha veljati), ima posredni posestnik (lastnik stanovanja) pravico do samopomoči, če so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo.
izločitev uradnega zaznamka iz spisa - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP.
Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ga bila sposobna družbeno smotrno uporabljati.
Na drugi strani pa je bistvena značilnost darilne pogodbe darilni namen darovalca. Poleg tega je darilna pogodba pravni naslov za prenos lastninske pravice na obdarjenca. Nobene od teh značilnosti nima pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva drugi družbeni pravni osebi. Zato bi se po prepričanju pritožbenega sodišča utegnila izkazati za sporno primerjava med darilno pogodbo civilnega prava in pogodbo o neodplačnem prenosu družbenega sredstva na drugo družbeno pravno osebo zlasti z gledišča zapovedi o dolžnostni vezanosti upravljavcev družbenih sredstev v družbeni pravni osebi.
Sporna obveznost (uporabljati sporne nepremičnine za organizirano izobraževanje na področju kmetijstva) je pravno prednico toženk omejevala v prosti uporabi spornih nepremičnin in jo obenem zavezovala k prav določeni uporabi le-teh. Breme praviloma obremenjuje prevzemnika in v tem okviru praviloma izključuje brezplačnost prenosa.
Pojma zadružne lastnine (80. čl. ZZad) pa kljub omejitvam iz 4. in 5. odst. 74. čl. ZZad ni mogoče enačiti s pojmom družbene lastnine. In če je bila opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin v Pogodbi skladna dolžnostni vezanosti upravljavcev sredstev v družbeni lastnini (231. čl. ZZD), bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v spremenjenem lastninskem režimu sredstev zadruge sporna opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin in s tem namena (bivšega družbenega) sredstva zadruge ter s tem omejitev proste uporabe sredstev v zadružni lastnini preveč daljnosežna.
Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so veljali na dan nastanka pravnega razmerja, če zakon ne določa drugače. Kot pravilno navaja tožeča stranka pa je 41. čl. ZSReg v besedilu določal, da tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa in torej ni omejeval kroga oseb, ki so legitimirane za tako tožbo na tak način, kot je to storjeno v sedanjem besedilu 3. odst. 41.a čl. ZSReg. Glede na to, da je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne spada v krog oseb, ki tožbo lahko vložijo, pa se tudi ni ukvarjalo s tem, ali ima tožeča stranka za tako tožbo pravni interes.
ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
ZUP člen 101, 101/2, 101, 101/2. ZDR člen 119, 119/1, 119, 119/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalidnost i. kategorije - pravnomočnost odločbe - rok
Tožniku je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, ko je vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je rok za pritožbo zoper navedeno odločbo iztekel v nedeljo, bi tožena stranka ravnala pravilno, če bi mu delovno razmerje zaključila z naslednjim dnem, saj se rok za pritožbo izteče s potekom prvega naslednjega delovnika, če je zadnji dan roka nedelja, praznik oziroma kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela.
ustavitev izvršbe - nepridobitev ločitvene pravice
3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.