prenehanje delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalidnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, ker je delodajalec poskušal drugemu delavcu (invalidu III. kategorije invalidnosti) zagotoviti primerno delovno mesto v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ tako, da ga je zaposlil na tožničinem delovnem mestu. Navedeno ne dokazuje, da so obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2, 244.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi bolezni
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 6. alinei 1. odst. 111. člena ZDR, je nezakonita, ker tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni kršil navodil pristojnega zdravnika, saj mu je osebna zdravnica (člen 233/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) dovolila, da lahko iz kraja svojega bivanja v Sloveniji odpotuje v Banja Luko.
ZGD člen 580, 580/, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1.
terjatve iz delovnega razmerja – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – aktivni družbenik – odgovornost družbenika za terjatve zoper družbo
Toženo stranko je šteti kot aktivnega družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je imela kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo možnost bodisi preprečiti uradni izbris družbe iz sodnega registra na način, da bi zagotovila pravočasno uskladitev z določbami ZGD, bodisi predlagati uvedbo postopka likvidacije ali stečaja kot oblike prenehanja gospodarske družbe. Četudi tožena stranka ni bila edina s takšnim položajem, to ne vpliva na pravilnost odločitve, da je odgovorna za vtoževane terjatve iz delovnega razmerja, ki zoper izbrisano družbo nastale pred izbrisom.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2, 244..
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi bolezni - navodila pristojnega zdravnika
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 6. alinei 1. odst. 111. člena ZDR, je nezakonita, ker tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni kršil navodil pristojnega zdravnika, saj mu je osebna zdravnica (člen 233/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) dovolila, da lahko iz kraja svojega bivanja v Sloveniji odpotuje v Banja Luko.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 108/1, 108, 108/1.
prenehanje družbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 150, 150/2, 161, 161/3, 150, 150/2, 161, 161/3.
pogoji za vpis lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - izvirnik pogodbe
Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalidnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, ker je delodajalec poskušal drugemu delavcu (invalidu III. kategorije invalidnosti) zagotoviti primerno delovno mesto v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ tako, da ga je zaposlil na tožničinem delovnem mestu. Navedeno ne dokazuje, da so obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 387, 387. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
aktivni družbenik - stanje ob izbrisu družbe - odvzem poslovne sposobnosti - pripoznava dolga
Za presojo, ali je drugega toženca šteti kot aktivnega ali kot pasivnega družbenika, je odločilno stanje v času izbrisa družbe, ne pa stanje v času nastanka obveznosti.
Dejstvo, da je bil drugemu tožencu postavljen skrbnik, njegovega položaja v družbi ne spreminja, saj skrbnikova aktivnost ni mogla nadomestiti aktivnosti drugega toženca v družbi, v odvisnosti od katere se presoja njegova odgovornost.
Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka.
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101, 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101. OZ člen 116, 116/2, 334, 116, 116/2, 334.
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadzor delodajalca nad delavcem - pravica delavca do zasebnosti
Delodajalec nima neomejenih možnosti glede nadzora nad delavcem, saj je omejen z njegovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je zasebni detektiv tožene stranke skušal v navzočnosti tožnikovih sodelavcev opraviti preizkus tožnikove alkoholiziranosti, ni pretirano posegel v njegovo intimno sfero, kar pomeni, da ni kršil pravice delavca do zasebnosti. Zato tožnik ni imel upravičenega razloga, da preizkus alkoholiziranosti odkloni. Tožena stranka je zato tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena, ker je bil med delovnim časom v vinjenem stanju, preizkus alkoholiziranosti pa je odklonil.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
povečan obseg dela - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, če je tožena stranka po prenehanju veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico za določen čas, zaposlovala delavce za določen čas. Zaradi še vedno povečanega obsega dela, vendar v manjši meri, je tožena stranka z nekaterimi delavci ponovno sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, z nekaterimi pa ne več.
predlog za izvršbo – postopek prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – prilagoditev izvršilnega predloga pogojem prisilne poravnave
Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI PO SAMEM ZAKONU - INVALIDNOST I. KATEGORIJE - PRAVNOMOČNOST ODLOČBE - ROK
Tožniku je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, ko je vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je rok za pritožbo zoper navedeno odločbo iztekel v nedeljo, bi tožena stranka ravnala pravilno, če bi mu delovno razmerje zaključila z naslednjim dnem, saj se rok za pritožbo izteče s potekom prvega naslednjega delovnika, če je zadnji dan roka nedelja, praznik oziroma kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je tožena stranka v obdobju manj kot 30 dni podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga 19 od skupno 68 delavcev, bi morala, da bi bilo njeno ravnanje zakonito, izdelati program razreševanja presežnih delavcev.
izločitev uradnega zaznamka iz spisa - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP.