Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2, 244.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi bolezni
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 6. alinei 1. odst. 111. člena ZDR, je nezakonita, ker tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni kršil navodil pristojnega zdravnika, saj mu je osebna zdravnica (člen 233/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja) dovolila, da lahko iz kraja svojega bivanja v Sloveniji odpotuje v Banja Luko.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalidnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, ker je delodajalec poskušal drugemu delavcu (invalidu III. kategorije invalidnosti) zagotoviti primerno delovno mesto v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ tako, da ga je zaposlil na tožničinem delovnem mestu. Navedeno ne dokazuje, da so obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 387, 387. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
aktivni družbenik - stanje ob izbrisu družbe - odvzem poslovne sposobnosti - pripoznava dolga
Za presojo, ali je drugega toženca šteti kot aktivnega ali kot pasivnega družbenika, je odločilno stanje v času izbrisa družbe, ne pa stanje v času nastanka obveznosti.
Dejstvo, da je bil drugemu tožencu postavljen skrbnik, njegovega položaja v družbi ne spreminja, saj skrbnikova aktivnost ni mogla nadomestiti aktivnosti drugega toženca v družbi, v odvisnosti od katere se presoja njegova odgovornost.
ZGD člen 580, 580/, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1.
terjatve iz delovnega razmerja – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – aktivni družbenik – odgovornost družbenika za terjatve zoper družbo
Toženo stranko je šteti kot aktivnega družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je imela kot zakoniti zastopnik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo možnost bodisi preprečiti uradni izbris družbe iz sodnega registra na način, da bi zagotovila pravočasno uskladitev z določbami ZGD, bodisi predlagati uvedbo postopka likvidacije ali stečaja kot oblike prenehanja gospodarske družbe. Četudi tožena stranka ni bila edina s takšnim položajem, to ne vpliva na pravilnost odločitve, da je odgovorna za vtoževane terjatve iz delovnega razmerja, ki zoper izbrisano družbo nastale pred izbrisom.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 108/1, 108, 108/1.
prenehanje družbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 150, 150/2, 161, 161/3, 150, 150/2, 161, 161/3.
pogoji za vpis lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - izvirnik pogodbe
Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101, 5, 5/2, 5/2-9, 10, 14, 101. OZ člen 116, 116/2, 334, 116, 116/2, 334.
smrt - prenehanje glede na osebne lastnosti sklenjene pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve
Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - pristojnost
Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.
Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ga bila sposobna družbeno smotrno uporabljati.
Na drugi strani pa je bistvena značilnost darilne pogodbe darilni namen darovalca. Poleg tega je darilna pogodba pravni naslov za prenos lastninske pravice na obdarjenca. Nobene od teh značilnosti nima pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva drugi družbeni pravni osebi. Zato bi se po prepričanju pritožbenega sodišča utegnila izkazati za sporno primerjava med darilno pogodbo civilnega prava in pogodbo o neodplačnem prenosu družbenega sredstva na drugo družbeno pravno osebo zlasti z gledišča zapovedi o dolžnostni vezanosti upravljavcev družbenih sredstev v družbeni pravni osebi.
Sporna obveznost (uporabljati sporne nepremičnine za organizirano izobraževanje na področju kmetijstva) je pravno prednico toženk omejevala v prosti uporabi spornih nepremičnin in jo obenem zavezovala k prav določeni uporabi le-teh. Breme praviloma obremenjuje prevzemnika in v tem okviru praviloma izključuje brezplačnost prenosa.
Pojma zadružne lastnine (80. čl. ZZad) pa kljub omejitvam iz 4. in 5. odst. 74. čl. ZZad ni mogoče enačiti s pojmom družbene lastnine. In če je bila opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin v Pogodbi skladna dolžnostni vezanosti upravljavcev sredstev v družbeni lastnini (231. čl. ZZD), bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v spremenjenem lastninskem režimu sredstev zadruge sporna opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin in s tem namena (bivšega družbenega) sredstva zadruge ter s tem omejitev proste uporabe sredstev v zadružni lastnini preveč daljnosežna.
predlog za izvršbo – postopek prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – prilagoditev izvršilnega predloga pogojem prisilne poravnave
Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
povečan obseg dela - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, če je tožena stranka po prenehanju veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico za določen čas, zaposlovala delavce za določen čas. Zaradi še vedno povečanega obsega dela, vendar v manjši meri, je tožena stranka z nekaterimi delavci ponovno sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, z nekaterimi pa ne več.
obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
izločitev uradnega zaznamka iz spisa - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP.
V trenutku, ko neposredni posestnik (najemnik stanovanja) izgubi naslov za neposredno posest (najemna pogodba preneha veljati), ima posredni posestnik (lastnik stanovanja) pravico do samopomoči, če so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo.