Neutemeljena je pritožbena ocena, da predmetni sklep ne more predstavljati vira dejanskih podatkov, uporabljivih pri utemeljitvi tožbenega zahtevka; logično je, da vsaka sodniška odločitev, v konkretnem primeru podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, predpostavlja, poleg pravnega vrednotenja, določeno dejansko podlago, ki je nedvomno lahko, čeprav ni izkazana z gotovostjo, predmet navedb strank v civilnem postopku in s tem, v kolikor so te zajete v zasebni tožbi, tudi potreben dokazni vir pri njenem materialnem preizkusu.
Sodišče druge stopnje pripominja, da je procesnopravno stališče prvostopenjskega sodišča v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da o pravočasnosti vložitve zasebne tožbe kot procesni predpostavki ni odločalo, ker se navezuje na ključno dejansko vprašanje psihičnega stanja zasebne tožilke v času sklenitve predmetne prodajne pogodbe, napačno: sodišče prve stopnje bi pred presojo obstoja potrebnega dokaznega standarda moralo, v skladu s podatki spisa, ugotoviti, ali je bila zasebna tožba vložena znotraj predpisanega roka, pri čemer bi moralo izhajati iz zatrjevanega dejstva, da je zasebno tožbo vložila skrbnica zasebne tožilke iz razloga njene psihične nesposobnosti.
ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 58, 59, 61, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. DZ člen 239.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejevalni ukrep - nujni prisilni ukrep - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - človekove pravice in osebne svoboščine - poseg v ustavne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - oseba z duševno motnjo - resna nevarnost za življenje ljudi - ogrožanje življenja in zdravja - izkazovanje ogroženosti - konkretni opis dejanja - celovita presoja - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - zaslišanje zakonitega zastopnika - skrbništvo nad odraslo osebo - namen instituta - vročanje zakonitemu zastopniku - obveznost obveščanja - pravica do obveščenosti - najbližja oseba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nemožnost preizkusa sklepa - zmotna uporaba materialnega prava
Namen zakonitega zastopništva (oziroma skrbništva za odrasle osebe po sedanji zakonodaji) je varstvo osebnosti odrasle osebe, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne zmorejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (primerjaj drugi odstavek 239. člena DZ). 64. člen ZDZdr resda ne predpisuje, da mora sodišče ob obisku osebe v oddelku pod posebnim nadzorom obvezno zaslišati tudi zakonitega zastopnika, vendar pa iz narave instituta zakonitega zastopništva in izjemnosti ukrepa zadržanja na zdravljenju izhaja, da ga mora sodišče v postopek vključiti, če je le možno.
Preobremenjenost sodišča prve stopnje in ocena, da razpolaga z zadostnimi podatki, pomembnimi za odločitev v tako občutljivih zadevah, kot je postopek zaradi sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ne smeta biti razlog, da sodišče ne stori vsega, da se osebi pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00087983
ZOZP člen 7. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnice - nesporen temelj - dokaz z izvedencem - zaslišanje pravdne stranke - nepristranskost izvedenca - vabilo za zaslišanje stranke - neopravičen izostanek z naroka - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih materialno pravnih določb, na podlagi katerih je odločalo, a vendar po drugi strani v sodbi govori o regresnem zahtevku (ki ga ima zavarovalnica po 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), pri čemer pa temelj med pravdnima strankama niti ni bil sporen, kar pomeni, da ga ni treba dokazovati.
uporaba svojega jezika v postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka - takojšnje grajanje procesne kršitve
V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPP imajo stranke in drugi udeleženci v postopku pravico, da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. Prav tako tudi prvi odstavek 102. člena ZPP določa, da smejo stranke in drugi udeleženci v postopku na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku, se jim na njihov predlog, ali če sodišče ugotovi, da ne razumejo slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njihov jezik ter ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. V konkretnem primeru toženec tekom postopka na prvi stopnji ni predlagal ustnega prevajanja ali na kakršenkoli način navedel ali izjavil, da ne razume slovenskega jezika. Prav tako je na naroku zaslišan kot stranka odgovarjal v slovenskem jeziku, kot izhaja iz zapisnika. Za absolutno bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP, bi šlo v skrajnem primeru, če bi sodišče prve stopnje opravilo narok v navzočnosti tujca, ki sploh ne zna slovenskega jezika ali pa bi sodišče zavrnilo izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa bi se zaradi tega pritožila, za kar pa ne gre v predmetni zadevi. Toženec ima namreč tudi slovensko državljanstvo, izrecne zahteve oziroma predloga, da bi postopek spremljal v drugem jeziku pa tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni podal. Zatrjevana kršitev lahko tako pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - opozorilo na pravne posledice - obseg tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje vloge
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Tudi iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran enako kot velja za izrek sodbe.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - učinek pravnomočnosti sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - načelo ne bis in idem - ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - postopek izterjave sodne takse
Prepoved ne bis in idem velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Stranka lahko poda predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 212, 337, 337/1.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno načelo - predlagalni postopek - pravila pravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota
Tožnikov predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval vseh potrebnih osebnih podatkov o tožniku niti ne podatkov o njegovih družinskih članih. Večino teh podatkov tožnik navaja šele v pritožbi, ne da bi ob tem pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
motenje posesti - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
Za izdajo regulacijske začasne odredbe sicer lahko zadošča zgolj tehtanje neugodnih posledic iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar pa je potrebno pri izdaji regulacijskih začasnih odredb upoštevati, da morajo biti tudi na strani tožeče stranke zatrjevane neugodne posledice takšne stopnje oziroma intenzivnosti, ki utemeljujejo nujnost začasnega varstva (mora iti za hujše neugodne posledice na strani upnice - tožeče stranke, ki so enake ali večje kot pri dolžniku - tožencu).
ZPP člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1. OZ člen 311, 312, 313, 569.
vračilo posojila - notranje razmerje - pravilna dokazna ocena - ponavljanje tožbenih navedb - prenehanje obveznosti na drug način - pobotanje medsebojnih terjatev - neprihod stranke na narok - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega potrdila - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - neopravičen izostanek z naroka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pristranskost sodišča - predlog za izločitev sodnika - nedopustne pritožbene novote
Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.
Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.
postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - partnersko nasilje - psihično nasilje - dokazni standard verjetnosti - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - neobvezen narok - ocena ogroženosti - zaščita žrtve - sorazmernost ukrepa - neprerekane navedbe - nedopustne pritožbene novote
Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je predlagateljica lastnica druge nepremičnine, v katero se lahko umakne, nasprotni udeleženec pa nima v lasti druge nepremičnine. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljico in stopnje njene ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagateljica izključna lastnica stanovanja.
predlog za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - upoštevanje otrokovih želja - psihično nasilje - fizično nasilje
Sodišče je izpostavilo načelo ničelne tolerance do nasilja. V to kategorijo sodi tudi vlečenje otroka za ušesa, kar je nesprejemljivo in predstavlja fizično nasilje, čeprav ga je oče dojemal kot vzgojni prijem za dosego dečkove poslušnosti. Sodišče je poudarilo, da je takšno ravnanje neprimerno in kot vzgojna metoda nedopustno ter nesprejemljivo. Po drugi strani pa je upoštevalo očetov uvid v neustreznost ravnanja. Pokazal je pripravljenost, da se udeleži treninga starševskih veščin. Sodišče je neposredno zaznalo, da ima oče sina rad. Pokazal je kritičnost do svojih ravnanj in pripravljenost, da jih spremeni. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost pravici otroka, da ima stike z očetom.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - dokazni standard verjetnosti - ugovorni postopek - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Nabor dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je bil zadosten za ugotovitev, ki z visoko stopnjo verjetnosti izkazuje obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico in da so izrečeni ukrepi nujno potrebni za njeno varstvo - nenazadnje iz razloga, ker je obstajala nevarnost, da bo nasprotni udeleženec udejanjil izrečene grožnje - s tem, da nasprotni udeleženec svojih ugovornih navedb ni uspel izkazati s stopnjo verjetnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.
Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo
Plačilo sodne takse predstavlja obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev taksnega zavezanca zavezuje, da jo plača v višini, določeni v ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
OZ člen 131, 132, 168, 179. ZPP člen 14, 155, 279a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravno priznana oblika škode - pravno vprašanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dokazovanje z izvedencem - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedenko na ustni obravnavi ni bil izveden - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - odvzem možnosti obravnavanja - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravočasnost pritožbenih navedb - pravočasno grajanje neizvedbe dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - odločanje mimo tožbenega zahtevka - relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - kršitev navodil zdravnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za izgubljeni dohodek - neobstoj vzročne zveze - določitev višine odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - potrebni stroški postopka
Dopolnitev izvedenskega mnenja ni namenjena temu, da izvedenec ponovno oceni že upoštevane podatke in še enkrat poda mnenje, temveč temu, da se razčistijo morebitne nejasnosti, dopolnijo morebitne pomanjkljivosti ter podajo dodatna strokovna pojasnila.
Iz zakona ne izhaja izrecna zahteva, kdaj je sodišče dolžno obrazložiti dokazni sklep. Če tega ne stori ob izreku dokaznega sklepa, temveč šele v sodbi, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa ravnanje sodišča vpliva na rok, do katerega je stranka dolžna grajati opustitev izvedbe dokazov. Dokler sodišče ne izda popolnega (tj. obrazloženega) dokaznega sklepa, od stranke namreč ni upravičeno zahtevati, da graja njegovo pravilnost.
Dejstvo, da je povzročitelj škode s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča spoznan za krivega škodnega dogodka, ne predstavlja ovire za presojo, da je tudi sam oškodovanec s svojim ravnanjem ali opustitvijo prispeval k nastanku škodnega dogodka ali povzročil, da je škoda večja od tiste, ki bi sicer izhajala iz kaznivega dejanja.
Vsekakor je mogoče valutno tveganje potrošniku predstaviti na različne načine, a je pri tem pomembno, da mora biti potrošnik v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko.
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 132, 134, 178, 269, 269/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 351, 351/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - javna objava - spletni komentarji - namen informiranja javnosti - objava z namenom zaničevanja - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - objektivno žaljiv zapis - objektivna žaljivost - žaljivost izjave - žaljiva vrednostna sodba - kršitev tajnosti občil - trditvena podlaga tožbe - pavšalne trditve - stopnja duševnih bolečin - enkraten poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravice zasebnosti - poseg v družinsko življenje - objava osebnih podatkov - pravica do svobode izražanja - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - namen izvršilnega postopka - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina - javno opravičilo - prepovedni tožbeni zahtevek - individualizacija tožbenega zahtevka - identifikacija - namen sodnih penalov - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - sorazmerno majhen uspeh
Prvi odstavek 269. člena OZ, ki govori o sodnih penalih, dovoljuje določitev sodnih penalov za primer dolžnikove zamude pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti. Sodni penali so torej civilna sankcija za zamudo pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti.
Pravilna je presoja, da prepovedni del tožbenega zahtevka ni individualiziran, saj ni namen izvršilnega postopka v tem, da bo izvršilno sodišče opravljalo tehtanje med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ampak je to tehtanje treba opraviti že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov. Drži tudi, da tožencu ni mogoče prepovedati nekaj, česar sploh ni kršil in nima namena kršiti.
V obravnavanem primeru gre za objavo posameznika, bivšega moža hčere tožnikov in očeta njune vnukinje. Zaradi teh osebnih povezav tožencu ni mogoče vnaprej preprečiti pisanj o lastnem življenju in o ljudeh, s katerimi na opisan način prihaja v stik.