URS člen 19, 19/1. ZDZdr člen 30, 47, 47/3, 61, 61/1, 64, 64/3, 73, 74, 75, 75/1, 75/4. ZNP-1 člen 40, 40/3, 42. ZPP člen 155, 155/1.
varstvo osebne svobode - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - predlog za podaljšanje - upravičena oseba za vložitev predloga - začetek postopka po uradni dolžnosti - demenca - ogrožanje lastnega zdravja - mnenje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - vsebina zapisnika - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - potrebnost pritožbe
ZDZdr v 75. členu določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.
V prvem odstavku 61. člena pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
ZIZ člen 270, 270/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/3, 503/4.
actio pro socio - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - povrnitev stroškov
Čeprav je protipravno ravnanje na enem področju lahko kdaj indic verjetnosti podobnega ravnanja na drugem področju, ta zaključek ne more biti avtomatičen. Tudi če je verjetno, da je toženec izčrpaval in do sprožitve tega postopka zavarovanja praktično že izčrpal njihovo skupno družbo v korist svoje, iz tega življenjsko logično še ne izhaja, da bi enako ravnal s svojim premoženjem, zato da ga prikrije. Tožniki se dejanjem, ki jih tožencu očitajo v zvezi z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niso posvetili z enako pozornostjo kot tistim glede njegovega zatrjevanega škodljivega razpolaganja s premoženjem skupne družbe, vendar pa se prva - niti sama zase niti v luči drugih - po stališču pritožbenega sodišča že na ravni trditev ne prilegajo subjektivni nevarnosti, kot jo zahteva drugi odstavek 270. člena ZIZ.
Stroški postopka zavarovanja terjatve so v razmerju do tistih iz pravde o tej terjatvi ravno tako pravdni stroški (saj gre za stroške, ki čeprav ne nastanejo med pravdnim postopkom, nastanejo zaradi njega, oboje v smislu prvega odstavka 151. člena ZPP). Kadar pa je predlog za začasno sodno varstvo pravnomočno zavrnjen, je dokončno jasno, da je njegov predlagatelj nasprotno stranko po nepotrebnem vznemirjal (in ji povzročil stroške), neoziraje se na njegov morebitni poznejši pravdni uspeh zoper njo.
Pritožnica pravilno opozarja, da iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upravitelj ponudil predmetne odpadke v prevzem upnikom ali družbenikom oz. da odpadkov v stečajni masi ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom v skladu s 1. točko drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP oz. s šestim odstavkom 65. člena ZVO-2, niti da bi upravitelj zagotovil sanacijo v smislu četrtega odstavka 65. člena ZVO-2.
URS člen 22. ZMed člen 26, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese.
Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.
ZST-1 tarifna številka 1111. ZST-1 člen 16, 34a, 34a/7.
zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - taksa glede na vrednost spornega predmeta - količnik za odmero takse - višina taksne obveznosti - višina sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - oprostitev plačila sodne takse
Če pomeni plačilo sodne takse za stranko breme, kakršnega ne bi zmogla brez ogrožanja lastnega preživljanja ali preživljanja svojih družinskih članov, zakon za varstvo njene pravice do sodnega varstva predvideva institut oprostitve plačila sodne takse. Tudi v primeru odločanja o oprostitvi sodne takse se višina takse izračuna ob upoštevanju količnika, ki je naveden v taksni tarifi, in ne ob upoštevanju morebitnega drugega - nižjega - količnika.
Vročilnica je javna listina in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo torej ni absolutno. Za dokazni zaključek je pogoj sklepčnost podatkov, navedenih v vročilnici.
izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nezgodno zavarovanje - pogodbeno zavarovanje
Plačilo dnevnega nadomestila za posledice, ki niso bile ugotovljene v prvem letu po nezgodi in po že izvedenem plačilu za maksimalno število dni - 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ni mogoče, saj jamstvo za to ni podano.
izvršba zoper realnega dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - hipoteka za tuj dolg - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prenehanje hipoteke v materialnem smislu
Dolžnika imata položaj realnega oziroma zastavnega dolžnika, ki ni hkrati osebni dolžnik, saj sta pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile že pred tem obremenjene s hipoteko. Upnik od hipotekarnega dolžnika ne more zahtevati plačila dolga, zahteva pa lahko prodajo nepremičnine, iz katere se bo dolg poplačal. Dejstvo, da dolžnika, ki sta pridobila lastninsko pravico na nepremičninah po vknjižbi zastavne pravice in vpisu zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, nista stranki notarskega zapisa in da nista podala soglasja z njegovo neposredno izvršljivostjo, na veljavnost in izvršljivost notarskega zapisa nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se zastavni upnik poplača iz zastavljenih nepremičnin, četudi sta bili hipoteki tedaj ustanovljeni v breme takratnega prodajalca, investitorja in lastnika stanovanj.
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
nujna pot - postopek za določitev nujne poti - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - udeležba v postopku - pravni interes
Sodišče je pravilno zaključilo, da koristi, ki jih bodo imeli predlagatelji od nujne poti, pretehtajo škodo na strani nasprotnih udeležencev, pri tem pa je upoštevalo še dva kriterija: (1) da je izvedenec posebej denarno ovrednotil škodo zaradi poteka nujne poti tam, kjer gre neposredno ob (treh) objektih, (2) ter da gre za začasno povečano obremenitev nujne poti zaradi izgradnje objektov, potem pa se bo stanje normaliziralo. Vse navedeno je pritožbeno sodišče natančno obrazložilo v 31. do 42. točki. Zato ne drži pritožbena navedba, da načela sorazmernosti ni utemeljilo.
spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
načelo pogodbene svobode - načelo vestnosti in poštenja - prosto urejanje obligacijskih razmerij - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - obstoj posojilnega razmerja - izročitev denarja - posojilna pogodba - vračilo posojila - vrnitev posojila - vrnitev denarja - pogodba o leasingu - dokazna ocena - kavza pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve
Načinov izročitve je lahko več. Ni pa sporno, da sta s sklenitvijo posojilne pogodbe tožnik in toženec nedvomno in nedvoumno izrazila vsak svojo pravnoposlovno voljo, to je da toženec vrne določeno vsoto denarja, ki jo je dolžan iz naslova že minulega tožnikovega ravnanja v toženčevo korist na podlagi dogovora. Njuna izražena volja se je brez dvoma ujemala. Pravzaprav je nepomembno, kako se pogodba imenuje, dokler je volja, ki je v njej izražena, jasna in nedoumna, in seveda če ima podlago, kar v tem primeru sploh ni sporno. Falsa nominatio non nocet.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme upnika
Terjatev upnika na plačevanje preživnine je prenehala, saj upnik, zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ni izkazal rednega šolanja, saj niti ni navajal upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na eni fakulteti in zatem vpisa na drugo fakulteto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00086564
KZ člen 77, 77/2, 77/2-3, 78, 78/4, 88, 89, 93, 93/2. KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 485.
kazenske sankcije za mladoletnike - starejši mladoletnik - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - navodila in prepovedi določena v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva - kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - udeležba pri kaznivem dejanju
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se sme v skladu z določbo drugega odstavka 93. člena KZ polnoletniku izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena KZ denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena KZ pa tudi mladoletniški zapor, ne pa dveh usmerjevalnih vzgojnih ukrepov, in sicer ukora in navodil. Toda pritožnik spregleda določbo četrtega odstavka 78. člena KZ, po kateri sme sodišče ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva določiti mladoletniku katero izmed navodil iz 77. člena KZ. V takem primeru sodišče navodil ne izreka, temveč jih določi v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, zato tako določena navodila nimajo narave samostojnega ukrepa.
Vzgojni ukrep navodila in prepovedi iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ - redno obiskovati šolo - ponuja široke možnosti napredovanja mladoletnika z vidika šolanja, izobraževanja, pridobivanja spretnosti in sposobnosti za splošen razvoj in ni zgolj omejen na institucionalni, osnovnošolski oziroma srednješolski izobraževalni sistem.
Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.
namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - povprečni mesečni dohodek - zavrnjen predlog za oprostitev
Povprečni mesečni dohodek toženca znaša 1.622,30 EUR, kar za 634,12 EUR3 presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki ga sodišče skladno z ZBPP in ZSVarPre šteje kot mejo za oprostitev sodne takse.
URS člen 15, 23. ZPP člen 10, 219b, 228, 234, 264, 265, 266, 267, 268, 332a, 332c. ZS člen 13. ZBan člen 104. ZBan-3 člen 146. ZTFI-1 člen 311.
pravica do sodnega varstva - zavarovanje dokazov - bančni račun - predložitev listine - edicijska dolžnost - bančna tajnost - zaupni podatki - bančni podatki
Splošno znano dejstvo je, da banka fizični osebi podatkov o računih druge fizične osebe (mutatis mutandis to velja tudi za KDD in vrednostne papirje) ne bo izročila. Stranka v položaju, kot je tožnikov, nima drugih možnosti, kot da predlaga pridobitev teh podatkov v sodnem postopku. Odrekanje takšne možnosti bi neutemeljeno in pretirano poseglo v predlagateljevo pravico do sodnega varstva, ki med drugim vsebuje tudi pravico, da je sodno varstvo dejansko učinkovito.
začasna odredba - stiki z otrokom - omejitev stikov - začasen odvzem otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - duševna bolezen
Začasna odredba se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij.
Še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti.
odvzeto premoženje - pravnomočna sodba - posest na stanovanju - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
V tej pravdi se ni ugotavljal obstoj skupnega premoženja, ampak je bistveno, da toženca nista več lastnika spornih stanovanj. Na podlagi pravnomočne sodbe je namreč lastnica vseh treh stanovanj postala tožeča stranka.