OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00090464
ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja
Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.
Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 319, 319/2, 322.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odpust dolga - rešitev medsebojnih spornih razmerij
S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil (za vse dolgove po izvršilnem naslovu je upnik vsekakor vedel). Upnik navadno dolžniku odpusti natančno določen dolg, s katerim ugasnejo tudi stranske pravice. Veljaven pa je veljaven tudi splošni odpust dolga, s katerim upnik dolžniku odpušča vse obveznosti iz medsebojnih razmerij. Splošni odpust dolgov ima enake pravne posledice kot odpust natančno določenega dolga. Odpuščeni dolgovi prenehajo, ko dolžnik soglaša z odpustom.
ZKP člen 35, 35/1, 35/2, 35/3. ZS člen 104, 104-2, 116. URS člen 23, 23/1.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Predlagateljevo prepričanje o tem, da v zadevi ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, in njegovo nezadovoljstvo s postopanjem oziroma odločanjem prvostopenjskega sodišča v obravnavanem postopku, kakor tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov, pač pa so za ta namen predvidena (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe.
spor za ugotovitev očetovstva - dolžnost izvedbe dokaza - dolžnost sodelovanja - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - izvedba DNK analize - izogibanje izvedbi dokaza - odklonitev - ogrožanje zdravja - nadomestitev soglasja starša za DNK analizo - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti
Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog nasprotovala izvedbi dokaza z DNK analizo z utemeljitvijo, da bo izvedba tega dokaza prinesla "otroku le nevšečnosti in napor", pri tem pa ni izpostavila nobenih psiholoških/zdravstvenih težav otroka in še manj, da bi analiza DNK lahko resno in trajno ogrozila zdravje otroka.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090684
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 6, 34.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izjemen ukrep - omejitev pravice do stikov - konfliktnost med starši - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzija navedb in dokazov
Pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je treba z začasno odredbo nemudoma zavarovati njegovo korist.
ZIZ člen 26, 59, 59/1, 177, 177/1, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 7, 7/1, 7/2, 269, 269/1, 269/2.
pravda za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov - sodni penali - nepremičnine izvezete iz izvršbe - zaščitena kmetija - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojna in vzajemna obveznost - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil
duševna motnja - ponovitvena nevarnost - namen varnostnih ukrepov - izpodbijanje dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zagovornik na podlagi lastne ocene izvida in mnenja Komisije prezre bistveno, in sicer jasno ter strokovno dosledno razlikovanje med (ne)ozdravljivostjo duševnih motenj, ugotovljenih pri obravnavanem A. A. (tj. blago intelektualno manjzmožnost, pomembno vedenjsko prizadetost, ki zahteva pozornost in neopredeljeno duševno motnjo zaradi možganske okvare in disfunkcije ter telesne bolezni - organski psihosindrom), ter iz njih izhajajočim (ne)obvladovanjem ponovitvene nevarnosti.
Okoliščina, da pri obravnavanem A. A. ugotovljenih duševnih motenj ne gre v celoti odpraviti, na kar mestoma opozarja zagovornik, nikakor ne pomeni, da pa (nadaljnje) zdravljenje in nadzor nista potrebna ali smiselna; nasprotno, prav trajnost prisotnih duševnih motenj in z njimi povezana ponovitvena nevarnost terjata v okviru izrečenega varnostnega ukrepa (še) nadaljnjo stalno, specializirano in varovano obravnavo. Namen varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu namreč ni zgolj zdravljenje v ožjem medicinskem smislu, temveč sočasno varstvo okolice pred nevarnim storilcem. Ta dvojna narava pritožbeno izpodbijanega varnostnega ukrepa dejansko pomeni, da je mogoče njegovo izvrševanje prilagoditi ali odpraviti šele tedaj, ko je nevarnost, ki jo posamezni storilec predstavlja v razmerju do okolice, odpravljena oziroma vsaj bistveno zmanjšana.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - pritožbene novote - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirano grajanje
V absolutnem smislu je zatrjevani upad prometa s toženko velik, vendar sam po sebi ni dovolj zgovoren za obstoj težko popravljive škode. Drugače bi lahko bilo v primeru, da bi tožnica večino svojega celotnega prometa opravila s toženko in/ali da bi bila toženka tako velika naročnica prevozov lesa, da če jih tožnica dve leti ne bi mogla izvajati zanjo, jih ne bi mogla za nikogar. Vendar takšnih ugotovitev ali povzetih tožničinih trditev v izpodbijanem sklepu ni. Trditve v tej smeri so v pritožbi.
Pritožbeno sodišče ne pazi samo od sebe, ali je sodišče prve stopnje storilo to napako, da je stranka pred njim kaj uveljavljala, pa se na to ni z ničimer odzvalo, tako da je ostala v negotovosti, ali tega morda ni prezrlo (prim. drugi odstavek 350. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožnikovo breme, da takšno napako konkretno izpostavi.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku - konkretizacija zakonskih znakov - zlonamernost - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - mladoletna oseba - datum izvršljivosti - oprostilna sodba
Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja. Obravnavano kaznivo dejanje je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja kot objektivnega dela biti inkriminacije (onemogočanje, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe) in posebnega storilčevega namena kot subjektivnega dela biti inkriminacije (zlonamernost). Storilec mora torej onemogočati izvrševanje odločbe glede mladoletne osebe zlonamerno oziroma z zlobnimi nameni.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 161, 161/3. OZ člen 381, 395, 395/1, 1019, 1019/3, 1019/4.
solidarna obveznost - odločitev o pravdnih stroških - predujem za stroške sodnega izvedenca - brezplačna pravna pomoč - podaljšanje roka za plačilo predujma - prijava stroškov v stečajnem postopku - menica
Tožničina opustitev prijave stroškov, ki so nastali pred začetkom stečaja prve toženke ne pomeni, da je prenehala tožničina terjatev za povračilo teh stroškov od drugega toženca kot solidarnega zavezanca. Skladno z določbo 395. člena OZ odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Zavzemanje pritožbe, da nerazdelna obveznost zaradi opustitve prijave terjatve v stečajnem postopku nad prvo toženko preneha za oba dolžnika, nasprotuje smislu solidarnosti, ki je v varstvu upnika in mu zagotavlja večjo varnost tudi v primeru insolventnosti katerega od solidarnih dolžnikov.
spor majhne vrednosti - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Sklep o dedovanju mora vsebovati sestavine iz določb 214. člena ZD. Med njimi ni vrednosti posameznih predmetov iz zapuščine, kar pomeni da, tudi če so zajete v izreku sklepa o dedovanju, nimajo učinka materialne pravnomočnosti, ki bi vezale sodišča ali upravne organe v drugih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090424
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1. ZPP člen 22.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - varstvo koristi otroka
Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove korist.
V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/2. OZ člen 484, 487.
pritožba v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - prostovoljna garancija - pogodbena garancija - skrita napaka - pravočasno grajanje napak - garancijska doba - odprava napake v garancijski dobi - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni informativni dokazi
Trditev o tem, katera popravila so bila nepotrebna in kateri material je bil po nepotrebnem zamenjan, toženec ni podal. Toženec prav tako ni pojasnil, v čem naj bi bilo nepravilno rokovanje tožnika z ogrevalnim sistemom. V tem delu zato velja pritrditi tožniku, ki v odgovoru na pritožbo opozarja, da bi bil dokaz z izvedencem brez ustreznih predhodnih trditev nedovoljeni informativni dokaz.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - vložitev predloga - stiki - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - skupno starševstvo
Pritožbene navedbe predlagatelja, da bo stik s hčerko in izvajanje starševske skrbi mogoče vzpostaviti le v primeru odločitve o skupnem starševstvu, niso utemeljene. Sama formalna določitev skupnega starševstva ne more zagotoviti kakovostnega izvajanja starševske skrbi niti izboljšanega odnosa z otrokom. Tudi v primeru, ko otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema skupaj, drugi starš ohranja pravico in dolžnost sodelovati pri vseh odločitvah, ki pomembno vplivajo na otrokovo življenje in prihodnost. Vzpostavitev in kakovost odnosa med staršem in otrokom je primarno odvisna od ravnanja starša, njegove pripravljenosti na sodelovanje ter spoštovanja otrokove koristi, ne pa od formalne oblike varstva in vzgoje. Pogojevanja vzpostavitve stika s pridobitvijo skupnega starševstva zato kaže na nerazumevanje vsebine starševske skrbi in odgovornosti, ki jo ima starš do otroka.
stranska intervencija - sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - objava članka - žaljivost članka - avtorsko delo - avtorska pravica na novinarskem prispevku - novinar - oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša - predlog za denarno kaznovanje
Sosporniška intervencija je urejena za primere, ko bi imel intevenient, če bi bil tožen, položaj enotnega sosopornika, in sicer zato, ker vsi enotni sosporniki niso vedno nujni sposporniki. Ravno za tak primer gre. Pritožnik ni tožena stranka, kar je v dispoziciji tožnice. Ker pa se bo, kot rečeno, sodna odločba nanašala na njega, saj je avtor članka, katerega odstranitev se zahteva in za katerega se terja opravičilo zaradi zatrjevane neresničnosti in posega v tožničine pravice, mora imeti možnost v postopku sodelovati na toženi strani kot njen intervenient.
ZMV-1 člen 18, 18/1, 18/6, 28. ZP-1 člen 14, 14a, 15, 15/1, 154, 154-2.
zakonski znaki prekrška - uporaba vozila - predelano vozilo - kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - odgovornost lastnika vozila - odgovornost voznika - odgovorna oseba pravne osebe - odgovornost pravne osebe za prekršek
Zakonskega znaka prekrška po šestem odstavku 18. člena ZMV-1 ne predstavlja zgolj dejstvo, da je obdolženec lastnik ali uporabnik predelanega vozila v smislu 28. člena ZMV-1, pač pa je zakonski znak tega prekrška tudi (dejanska) uporaba vozila v prometu.