čas izpolnitve obveznosti - izpolnitvena zamuda - vzrok za zamudo z izpolnitvijo - pogodbena kazen
Tožena stranka se lahko na podlagi 250. člena v povezavi z 240. členom OZ razbremeni odgovornosti le zaradi vzrokov, ki so zunaj njene sfere (zaradi zunanjih tveganj), ker izvirajo bodisi iz tožničine sfere bodisi iz sfere, ki ne spada niti v tožničino niti v toženkino sfero (zunanji dogodki ali ravnanja tretje osebe), ki jih ni mogla obvladati in jih tudi ni bila dolžna obvladovati. Uporaba navedenih določb tako zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v zamudi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - največja korist otroka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - odlog izvršbe
Izvršilno sodišče je izvršilni naslov dolžno spoštovati in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili dogovorjeni, v korist obeh otrok, saj sicer sodišče sodne poravnave ne bi dovolilo. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe izvršilnega naslova iz vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati, saj bi s tem kršilo eno od temeljnih načel izvršilnega postopka - načelo stroge formalne legalitete. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi, neposredno pa izhaja tudi iz določbe 238f. člena ZIZ, ki v postopku izvršbe zaradi izvršitve osebnih stikov (v četrtem do šestem odstavku) presojo varstva koristi otrok omogoča zgolj v zvezi z možnostjo odloga izvršbe.
vrednost storitve po Odvetniški tarifi - vrednost spornega predmeta - nagrada za zastopanje na naroku - napačna odmera - stroški postopka
Toženki so bili za narok dne 5. 2. 2025 stroški odmerjeni upoštevaje napačno vrednost spornega predmeta in po napačni tarifni postavki. Na tem naroku se ni obravnavala glavna stvar oziroma se niso sprejemali dokazi, zato ni bilo podlage za odmero po 3.a točki tar. št. 16 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00086086
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3. URS člen 158. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1.
načelo pravnomočnosti - izredna pravna sredstva - I. kategorija invalidnosti - izločitev drugostopenjskega sodnika - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - dopustnost sodne poravnave
Ne gre za stanje, da dokaz (specialistični izvid, na katerega se sklicuje tožnik) ne bi bil upoštevan pri odločanju toženca, niti, da bi prišlo pri odločanju do zaznavne napake, pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. V tem primeru torej niso izpolnjeni pogoji po 183. členu ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca.
V tem primeru gre za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z zahtevo za nepravo obnovo postopka, zato poravnava glede na 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP ni možna.
Zahteva tožnika za izločitev sodnice, ki jo je podal šele v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo, je prepozna in jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - nedovoljena pritožba - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - obstoj pravne koristi - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - umik predloga za izdajo začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja
Pravni interes pritožnika je podan, če bi se pritožnikov položaj z meritorno odločitvijo lahko kakorkoli izboljšal oziroma mu prinesel kakršnokoli pravno korist. Pogoj pravnega interesa mora biti izpolnjen ves čas pritožbenega postopka, tudi še ob odločanju višjega sodišča. V nasprotnem primeru pritožba ni dovoljena in jo je treba zavreči.
goljufija na škodo EU - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - sestavine obtožnice - kršitev kazenskega zakona - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi abstraktni del izreka pod točko II/1 izpodbijane sodbe resda vsebuje navedbo, da je obtoženi A. A. pridobil sredstva s tem, da je predložil lažne izjave in dokumente in je tako neustrezno uporabil sredstva proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti, vendar napačni zapis abstraktnih zakonskih znakov v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne pomeni, da očitano dejanje ni kaznivo dejanje, če so zakonski znaki ustrezno konkretizirani v konkretnem delu očitka. Kot že pojasnjeno se za izpolnitev vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz drugega odstavka 229. člena KZ-1 zahteva pridobitev sredstev z alternativno določenimi izvršitvenimi oblikami (i) uporaba lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov ali (ii) predložitev lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov ali (iii) nerazkritje podatkov in iz proračunov iz prvega odstavka 229. člena KZ-1. Sodišče pritrjuje pritožnicama, da v primeru, ko so sredstva pridobljena nezakonito oziroma mimo pravil, ni mogoče govoriti o tem, da gre pri takšnih sredstvih, ki so že tako pridobljena v nasprotju s pravili, za neustrezno uporabo oziroma neupravičeno zadrževanje, zato je zapis v uvodnem (abstraktnem) delu izreka izpodbijane sodbe glede uporabe teh sredstev, povsem odveč.
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje v točki 73 izpodbijane sodbe zmotno kot odločilna izpostavilo naslednja dejstva, (i) da dne 16. 9. 2010 sklenjeni dogovor o upravljanju in najemu parkirnih mest in drugih zasebnih površin nikoli ni stopil v veljavo in (ii) da ni bil nikoli realiziran, (iii) da je javni partner zasledoval in zavaroval svoje interese z odložnim pogojem v 6. členu dogovora in (iv) da MO nikoli ni plačala dogovorjenih finančnih obveznosti 1.803.800,00 EUR po dogovoru o upravljanju in najemu parkirnih mest in drugih zasebnih površin. Kot že povedano, je težišče obtožencem očitanih kaznivih dejanj v smeri razlogov za sestavo dogovora, ki je predstavljal izpolnitev pogoja iz kreditne pogodbe za financiranje izgradnje Športnega parka X., sklenjene 21. 7. 2010 med družbo I. d. o. o. in konzorcijem bank (z banko K. d. d. kot agentom), na podlagi katerega je bil v nadaljevanju izplačan družbi I. d. o. o. kredit.
zdravljenje v tujini - napotnica - ambulantno zdravljenje
Za razsojo je ključen odgovor na vprašanje glede vsebine napotnice napotnega zdravnika v Republiki Sloveniji do bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev ter kakšne zdravstvene storitve so bile pri tožnici izvedene v tujini. Priznati je namreč mogoče le zdravstvene storitve v okviru izdane zdravstvene napotnice.
V sodnem postopku je sodišče ugotavljalo dejstva, ki med strankama v predsodnem postopku niso bila sporna.
Predlagatelj niti v umiku predloga niti v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso pomembni.
Namen desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je izključno v tem, da eden od staršev zakonsko določen dodaten odmerni odstotek, ob sporazumnem dogovoru, dejansko koristi. Tožnik je do priznanja dodatnega odmernega odstotka upravičen, ker odmernega odstotka ni koristila mati in sta se s tožnikom o načinu koriščenja tudi sporazumela.
Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati, da vsako besedilo dobi vsebino s kontekstom, v katerega je postavljeno; upoštevati je treba vse okoliščine primera, tudi tiste, ki leže izven same izjave volje.
Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izrecno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.
ZZavar-1 v tretjem odstavku 484. člena določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor. Ob tem pa odločba, ki glasi na izpolnitev denarne obveznosti, postane izvršljiva z njeno pravnomočnostjo.
V konkretni situaciji tretji odstavek 484. člena ZZavar-1 podeljuje odločbi lastnost izvršilnega naslova in hkrati določa pristojnost sodišča za izvršitev denarne obveznosti na predlog Agencije za zavarovalni nadzor brez omejitve izvršilnih sredstev, saj omejitev glede izvršilnih sredstev v tem, specialnejšem predpisu, ni predvidena. Ob konkurenci določb ZDavP-2 in ZZavar-1 je potrebno upoštevati specialnejši predpis, torej določbe ZZavar-1.
ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - neplačilo predujma - pravica do dedovanja - pravica do sojenja v razumnem roku - obseg zapuščine - vrnitev v zapuščino
Tožnici je bila v zapuščinskem postopku že dana možnost doseči popis premoženja, vendar se je tej pravici z neplačilom predujma odrekla, v ZD pa ni podlage, da bi jo lahko ponovno uveljavljala v zapuščinskem postopku. Pri tehtanju pravice do dedovanja in pravice do sojenja v razumnem roku v konkretnem primeru prevlada slednja, saj je bilo uresničevanje dedne pravice tožnici že omogočeno v zapuščinskem postopku, pa je ni izkoristila.
Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) ne določa posebnih zahtev glede velikosti hišnega predalčnika; v smislu tretjega odstavka 43. člena ZPSto-2 ni bila toženka nikoli obveščena o njegovi neustreznosti. V 43. členu ZPSto-2 predpisane zahteve glede hišnega predalčnika (označitev, vzdrževanje, namestitev, dostop) niso pomembne za presojo fikcije vročitve sodne pošiljke.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve
Ugovor o prenehanju terjatve zaradi izpolnitve bi toženec lahko v tem postopku uveljavljal v pravočasnem odgovoru na tožbo, česar pa ni storil. Prenehanje terjatve zaradi plačila bo zato lahko uveljavljal le s pravočasnim ugovorom v morebitnem izvršilnem postopku, če bo tožnik zoper njega na podlagi predmetne sodbe vložil izvršbo.
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - popravni sklep - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - napačna uporaba materialnega prava - pritožba zoper stroškovno odločitev
Pritožnika pa utemeljeno grajata popravo stroškovnega dela sodbe in z njo povezano popravo obrazložitve. To popravo je sodišče prve stopnje utemeljilo z napako pri določitvi vrednosti odvetniške storitve, nato pa na podlagi drugačne vrednosti na novo odmerilo stroške in svojo odločitev tudi na novo obrazložilo. Uporaba napačne vrednosti odvetniške storitve ni očitna računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava. Pritožnika imata zato prav, da lahko stranka takšno napako uveljavlja le s pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških in da lahko do njene poprave pride le v pritožbenem postopku.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 254, 254/3.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - dokaz z izvedencem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V zvezi z uporabo določbe 254. člena ZPP je Ustavno sodišče RS v odločbi Up-680/14 z dne 5. 5. 2016 poudarilo, da je v pravdnem postopku, v katerem se presoja obstoj morebitne zdravniške strokovne napake, mnenje izvedenca tisto, ki odločilno vpliva na presojo sodišča. Zato mora sodišče dokaze z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida, kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Stranka sicer nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja, saj kakršenkoli dvom v nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega sodnega izvedenca. Vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 zavzelo tudi stališče, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da "v dokazni temi" vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, pri čemer vrhovno sodišče vselej dodaja, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku postaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00084930
OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.
Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.