dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist sodediča - odpoved dediščini v korist sodediča - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe - lovska zveza - stroškovna odločitev - povod za tožbo - okoliščine konkretnega primera - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 15, 169, 169/6.
standard obrazloženosti - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - Center za socialno delo (CSD) - prodaja nepremičnine dolžnika
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).
ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/1, 39/1-6, 285c, 285c/1, 450č. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izločitev dokazov - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde soobdolženca - presoja dokazov - zakonitost dokazov - predhodni preizkus - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - sprejem sporazuma o priznanju krivde - predlog za izločitev dokazov - pravica do sodnega varstva - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti - dvom o nepristranskosti sodnika
S prostovoljnim priznanjem krivde obdolženca oziroma sklenjenim sporazumom o priznanju krivde, ki ga sodišče sprejme, je priznana tudi odločitev sodišča o tem, da so dokazi, na katerih temelji kazenskopravni očitek, zakoniti.
Glede na enako dejstveno podlago, ki je pomenila podlago tako za sprejem priznanj krivde oziroma sporazumov o priznanju krivde s strani posameznih obtožencev, kot tudi dejstveno dokazno podlago, ki je bila predmet predlagane izločitve dokazov, navedeno privede do ugotovitve, da kljub temu, da pritožnik v obravnavani zadevi ni izkazal obstoja nobene okoliščine, ki bi kazala, da je predsednik senata v tej zadevi dejansko odločal kakorkoli pristransko, za obstoj te kršitve zadošča že obstoj okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Ravno zaradi dejstva, da je glede na predhodno sprejete sporazume o priznanju krivde moč zaključiti, da je z navedenim predsednik senata že izrazil stališče o dovoljenosti in zakonitosti dokazov v obravnavani zadevi, odločanje o zakonitosti le-teh dejansko vzbuja pomisleke v smeri že predhodno zavzetega stališča o zakonitosti dokazov, še pred vsebinskim presojanjem argumentov pritožnikov v zvezi s predlagano izločitvijo le-teh. Za zagotavljanje objektivnega vidika nepristranskosti sodišča, poleg zagotavljanja jamstev v postopku, je pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku zbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085444
OZ člen 455. ZPP člen 110, 110/2.
prodajna pogodba - rok plačila - zapadlost plačila - plačilo kupnine - sočasna izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - valuta - dokaz z zaslišanjem strank - predložitev zdravniškega potrdila - predlog za podaljšanje roka - neopravičena odsotnost z naroka
Toženec je v predlogu za podaljšanje roka obvestil sodišče, da zdravniškega potrdila ni uspel pridobiti zaradi zdravniške stavke, kar je zunaj njegove sfere. Enak očitek uveljavlja tudi v pritožbi. Sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni postopalo pravilno, ker bi moralo glede na opisane okoliščine, na katere toženec ni mogel vplivati, na novem naroku toženca zaslišati. Pritožbeno sodišče temu očitku ne sledi. Toženec namreč niti ni pojasnil, ali si je sploh prizadeval pridobiti zdravniško potrdilo pri osebnem zdravniku, ki bi mu bilo zavrnjeno, kar bi lahko bil razlog izven njegove sfere, da ni mogel pridobiti zdravniškega potrdila. Sodišču zato, ker toženec ni dokazal opravičene odsotnosti z naroka, kjer bi moral biti zaslišan, ni bilo treba razpisati novega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je, ko se je sklicevalo na 455. člena OZ, le poudarilo, da če se v prodajni pogodbi stranki ne dogovorita drugače, velja, da je obveznost plačila kupnine zapadla že ob izročitvi blaga (sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine oziroma odložitev izročitve stvari do plačila kupnine). Ker je sama tožnica trdila, da je toženec v februarju 2022, ko je odplačal do takrat zapadli dolg, prosil za 30 dnevni rok plačila, tožnica pa se je s tem strinjala, je sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialno pravni zaključek, da je bil med strankama dogovorjen 30-dnevni rok plačila. Dogovora med strankama o valuti plačila, in da terjatve sploh še niso zapadle v plačilo, toženec ni uspel dokazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00084551
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/2, 308, 308/3. ZKP člen 498.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
Potencialna nevarnost telefona ni v sami elektronski napravi, temveč v podatkih, ki so v njej shranjeni. Obdolženec ima iz naslova pravice do obrambe (razen v izjemnih primerih)1, možnost zahtevati kopijo vseh podatkov (istovetne kopije telefona), torej tistih, ki se uporabljajo kot dokaz v kazenskem postopku in tudi tistih, ki s kaznivim dejanjem niso povezani in jih storilec hrani za zasebne namene (slike, sporočila, datoteke, imenik stikov...). Glede na to, da ima obtoženec v vsakem primeru dostop do podatkov telefona in ima pravico tudi do njihove kopije, razlog za odvzem telefona v obravnavanem primeru ne morejo biti podatki, ki so v telefonu vsebovani in ki bi jih obtoženec v bodoče lahko uporabil pri izvršitvi kaznivega dejanja. To pa pomeni, da namena varnostnega ukrepa z odvzemom telefona ni mogoče učinkovito uresničiti.
vrnitvena tožba - dajatveni zahtevek - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - ugovor pasivne legitimacije - podizvajalec - lastništvo tretjega
Ob dejanski ugotovitvi, da ima sporni del zemljišča v posesti tretja oseba in ne toženec, je pravno pravilna odločitev, da toženec ni pasivno legitimiran za vračilo vtoževanega dela nepremičnine.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - način izkazovanja zapadlosti terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - dogovor
Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Tudi v primeru dogovora gre za zasebno listino, ker gre v konkretnem primeru za dogovor, pa je bil dolžnik s tem, ko ga je sam podpisal, že po naravi stvari obveščen o zapadlosti terjatve, kar zadosti zahtevanim zakonskim kriterijem. Zakon poleg tega ne zahteva, da je dokazilo o zapadlosti datirano kasneje, kot je v njem navedena zapadlost terjatve.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/3, 60/4, 61, 61/1, 63, 63/1, 302.
prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - prerekanje prijavljene terjatve - odločanje o pravdnih stroških - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - identifikacija terjatve
Upnik, ki prijave ni podal tako, kot je treba, terjatve sicer ne bo izgubil, vendar je po nepotrebnem povzročil pravdo, da se ugotovi, da je resnični imetnik terjatve. Zato glede povrnitve stroškov ne more veljati pravilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, kdor v pravdi zmaga, temveč načelo krivde, katerega poseben izraz je določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V tej zadevi pa ta določba ne pride v poštev ne po njenem zapisu (po citiranem četrtem odstavku pravdni stroški bremenijo upnika v postopku za ugotovitev njegove terjatve) ne po njenem smislu. Na to pravdo je bil napoten stečajni upravitelj, ker toženkina terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Če iz toženkine prijave terjatve ne bi bilo spoznatno, kaj konkretno hoče, zakaj in zakaj ravno toliko, ne bi imelo nobenega smisla stečajnega upravitelja napotiti, da iztoži, da ne obstaja terjatev, za katero se po definiciji (tj. zaradi pomanjkljive prijave, gl. zg.) dobro ne ve, kaj sploh je. Če bi šlo res za slednjo situacijo, bi bila na pravdo napotena toženka, in če bi v njej zmagala, bi vseeno morala pokriti tožnikove pravdne stroške.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-3, 294, 355, 355/2, 355/2-7, 355/2-9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21.
predračun stroškov stečajnega postopka - stroški upravitelja - tekoči stroški - občasni stroški - fiksni stroški - razlog podobnosti - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - exceptio illegalis
Stroški pisarniškega poslovanja po 21. členu Pravilnika se morajo neposredno nanašati na konkreten stečajni postopek. Takšni pa niso stroški amortizacije pritožničine pisarniške opreme ter stroški njene internetne povezave, računalniške opreme, ogrevanja, najema njene pisarne ipd., kot tudi ne stroški z zavarovanjem njene odškodninske odgovornosti. Ti stroški so fiksni, nastajajo neodvisno od obsega upraviteljevega dela, tako da niso neposredno povezani s konkretnimi postopki.
začasna nezmožnost za delo - časovne omejitve - ugotavljanje invalidnosti
Niti ZZVZZ niti Pravila OZZ ne dajeta pravne podlage, da bi toženec zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagal konkretne omejitve pri delu, razen časovne razbremenitve. Pri tožniku še ni bila ugotovljena invalidnost. Le v primeru priznane invalidnosti, bi tožnik lahko opravljal delo v obsegu preostale delovne zmožnosti, torej v obsegu priznanih stvarnih razbremenitev.
Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da bo po določenem časovnem obdobju zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravljeno in bo spet polno delazmožen. Če se klinično stanje zavarovancu v celoti ne sanira in so potrebne stalne razbremenitve v bodoče, je potrebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podati predlog za oceno trajne preostale delazmožnosti.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - navodila pristojnega zdravnika - vročitev odpovedi
Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 149, 150. ZPP člen 355, 355/1.
poškodba delavca pri delu - vzrok zdrsa - upravljanje motornega vozila - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca
Uporaba (v avtomobil vgrajene) sklopke med vožnjo ključen oziroma neločljiv sestavni del upravljanja vozila. Nastanek škodnega dogodka je neposredno povezan z upravljanjem motornega vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086078
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZJU člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZUJIK člen 45. ZDSS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 285.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu - čista denarna terjatev - sodno varstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo
Dodatek k plači (dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delo v rizičnih razmerah) je ("čista") denarna terjatev. Denarne terjatve se skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljajo neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-3, 100/2. KZ-1 člen 257, 258. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - interes
Objektivna nezmožnost delavcu zagotoviti ustrezno delo po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi, ker delodajalec delavcu ne more zagotoviti ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi je podana npr. ob ukinitvi delovnega mesta delavca ali spremenjeni sistemizaciji.
Delavcu v postopku glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni treba navajati, v čem je njegov interes za reintegracijo. Interes se kaže v tem, da je vložil tak tožbeni zahtevek. Ni mu treba navajati razlogov, zakaj uveljavlja to zakonsko predvideno posledico nezakonite odpovedi, tudi sicer pa je v veljavni slovenski zakonodaji vrnitev na delo pravilo, sodna razveza pa izjema.
ZSPJS člen 3a. ZPP člen 1, 17, 17/2. ZDSS-1 člen 5.
stvarna pristojnost - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - plača sodnika
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi mu jo povzročila toženka kot zakonodajalec (in ne kot delodajalec), s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Zahtevek s takšno utemeljitvijo ne sodi v okvir varstva pravic javnega uslužbenca in funkcionarja po desetem odstavku 3.a člena ZSPJS. V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - odgovornost prodajalca za napako - skrita napaka - obvestilo o napaki - dolžnost jasnega in konkretnega grajanja napak - opis napake - rok za obvestilo o napaki - prekluzivni rok
Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.
Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.
ZDR-1 člen 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 355, 355/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - prilastitev denarja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica je vedela, da denar iz košarice ne pripada zaposlenim in da ga ne sme vzeti za lastne potrebe, kljub temu pa je denar vzela in z njim opravila osebna nakupa, kar predstavlja kršitev delovnih obveznosti.