ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/4. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365.
zastaranje obrestnega zahtevka - postopek osebnega stečaja - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - prerekana terjatev - preizkus prerekanih terjatev - izvršilni naslov
Vse do konca izvršilnega postopka zastaranje, glede spornih obresti, ni teklo in tako ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je terjatev za sporne obresti zastarala, ker ni bilo izkazano, da je bilo v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem opravljeno kakšno procesno dejanje, ki bi pretrgalo zastaranje obresti. Ker je bil v teku izvršilni postopek kakšno drugo procesno dejanje ni bilo potrebno, niti ni bilo mogoče.
priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja - nacionalizacija - družbena lastnina - nacionalizacija stavbe - odločba o nacionalizaciji - denacionalizacijska odločba - priposestvovalna doba - štetje priposestvovalne dobe - začetek teka priposestvovanja - zadržanje teka priposestvovalne dobe v času, ko je bila nepremičnina nacionalizirana - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - navzven zaznavne okoliščine - aktivna legitimacija
Zaradi nacionalizacije je bil tek priposestvovalne dobe (ki se do nacionalizacije ni iztekla) prekinjen in je ob denacionalizaciji priposestvovalna doba začela teči znova. V obravnavanem primeru, ko bi bila uporaba prehoda skozi vežo lahko zaznana le, če bi toženki tožnico pri tem "zalotili", ni mogoče zavzeti stališča, da je bila posest tožnice navzven vidna. Toženki glede uporabe prehodne veže s strani tožnice nista imeli raziskovalne dolžnosti, ker za njeno uporabo nista vedeli vse do leta 2018, ko je tožnica sama kontaktirala toženki zaradi menjave ključavnice. Tožnica bi do takrat že morala poskrbeti za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo; dejstvo, da tega ni storila, pa ne sme biti v škodo toženkama, ki sta lastninsko pravico pridobili v dobri veri in v zaupanju v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VSL00089326
ZIZ člen 15, 32, 53, 53/2, 56, 80, 89, 89/1, 89/3, 162, 163. ZPP člen 286.
izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - premoženjska pravica - predmet izvršbe - izvajanje televizijske dejavnosti - ugovor po izteku roka - omejitev ugovornih razlogov - prekluzija - omejitev izvršbe - unovčljivo premoženje - denarna terajtev - določenost denarne terjatve - izvršba na premičnine - subsidiarna uporaba ZPP
Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.
Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.
Če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - objava popravka po ZMed - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - ugoditev zahtevku
Glede na to, da je v obravnavani zadevi pritožbeno sodišče enkrat že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje in glede na to, da gre v obravnavani zadevi, kjer tožnik s tožbo, ki jo je vložil pred več kot letom in pol (in sicer 12.4.2025), uveljavlja pravico do objave popravka, takšna zadeva pa je nujna, na kar kažejo že kratki roki, določeni v ZMed, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je podan zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 354. člena ZPP. V skladu z navedeno določbo v izjemnih primerih sodišče druge stopnje ne razveljavi s sklepom sodbe prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi samo.
Glede na to, da se sodišče pri odločanju o pravici do popravka ne ukvarja z resničnostjo ali neresničnostjo objavljenega, so neutemeljena vsa pritožbena izvajanja, s katerimi poskuša toženec prepričati pritožbeno sodišče o resničnosti objavljenega.
Res je, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da popravek ne sme biti vsebinsko prazen, pavšalen in neargumentiran, ker mora biti dialog med objavljenim prispevkom in popravkom ustrezno vsebinski. Golo zanikanje namreč ne prispeva k argumentirani razpravi. S praznim, pavšalnim zanikanjem se javna razprava niti ne začne, še manj uravnovesi ali dopolnjuje. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi. Vendar pa prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev. Izhodiščno pravilo je, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - neformalni razgovor - pravica do izjave - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave
Zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini neformalnega razgovora z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov, od sodišča pa terja, da pretehtano in s prepričevalnimi argumenti - razumno, logično in izkustveno - utemelji odločitev, kar pogojuje zaupanje v rezultate in s tem v ustreznost delovne metode pri izboru dokazov.
zahtevek za znižanje preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka
Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega, ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, ki je pri svojem odločanju že upoštevalo, da se je predlagatelju rodil otrok, do takšnega zaključka pa je prišlo na podlagi prošnje za preložitev razpisanega naroka, upoštevaje dejstvo, da predlagatelj niti v pritožbi ne navaja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi glede njegovih preživninskih sposobnosti nastale glede na novega otroka, saj ne izkazuje, da tega otroka sploh preživlja, pri tem pa je v celoti za delo sposoben, samo rojstvo otroka pa samo za sebe ne predstavlja tistega odločujočega razloga oz. spremenjenih okoliščin, v skladu s 197. členom DZ, ki bi narekovale ponovno presojo ustreznosti določene preživnine.
Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok, temveč se morajo potruditi, da zaslužijo toliko, da lahko preživljajo vse svoje otroke.
URS člen 2, 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. OZ člen 269, 269/1. ZIZ člen 212. ZPP člen 7, 212.
določitev sodnih penalov - namen sodnih penalov - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - kaznovalni učinek - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravic - pošteno sojenje - obrazloženost odločbe
Iz določbe prvega odstavka 269. člena OZ je mogoče ugotoviti, čemu so sodni penali namenjeni: njihov cilj je dolžnika siliti k izpolnitvi nedenarne obveznosti, ki je dolžnik kljub temu, da upnik razpolaga s pravnomočno sodno odločbo zoper njega, ni prostovoljno izpolnil. Gre torej za institut, ki je alternativa izvršbi, z obojim pa se dokončno uresničuje upnikova ustavna in konvencijska pravica do sodnega varstva. Le-ta je namreč učinkovita šele, ko je terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, tudi dokončno realizirana. Penali imajo pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju načela pravne države.
Upnikova pravica, da se posluži sodnih penalov za siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, pa ni neomejena. To med drugim pomeni, da upnik navedene pravice ne sme zlorabljati, saj že iz 2. člena URS izhaja prepoved zlorabe pravic. Za zlorabo pravice gre, če nosilec pravice zaradi "odprtosti" upravičenja pravico uresničuje tako, da odstopi od njenega namena. V takem primeru je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji tako, da ne pride do prekomernega posega v pravico prizadetega, ki je z njo v konfliktu, če je potrebno, tudi tako, da zavrne zahtevo "izvrševalca pravice" za pravno varstvo.
Upnik v pritožbi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik dolgovane obveznosti sedaj že izpolnil, izrecno niti ne prereka. Bistveni pritožbeni argument je namreč upnikovo materialnopravno stališče, da za odločanje o njegovem predlogu za določitev sodnih penalov ni odločilen trenutek odločanja sodišča oziroma trenutek izdaje sklepa, temveč trenutek vložitve predloga. Takšno stališče pa je glede na zgoraj predstavljena materialnopravna izhodišča pravno zmotno. Kot rečeno, je namen sodnih penalov siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, kakor hitro pa je (bil) ta cilj dosežen, za določitev sodnih penalov ni več podlage. Določitev sodnih penalov v takem primeru bi pomenila zlorabo upnikove pravice, saj ne bi šlo več za siljenje dolžnika k izpolnitvi obveznosti, ampak le še za kaznovanje le-tega. Povedano drugače, če bi sodišče določilo sodne penale kljub temu, da je dolžnik že izpolnil dolgovane obveznosti, bi dopustilo upniku izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. Zlorabo pravice pa je sodišče njenemu izvrševalcu dolžno preprečiti, ne pa je celo omogočati.
Namen sodnih penalov je v tem, da se dolžniku naloži obveznost pravočasne in učinkovite izpolnitve, zato je za presojo odločilno stanje v trenutku vložitve predloga, ko je bil interes upnika za njihovo določitev aktualen in utemeljen.
ugovor zoper začasno odredbo - sklep o izvršbi - odločanje o pravnem sredstvu
Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tehtanje interesov strank - udeleženci v postopku - izpodbijanje ločitvene pravice - stroški udeleženca
V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.
Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.
Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.
načelo formalne legalitete - notarski zapis - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - procesne obresti - predlog za izvršbo - zamuda s plačilom
Izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, kot tudi izvršba za izterjavo procesnih obresti (prim. 381. člen OZ) bi bila dopustna le, če bi navedeno izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova, to je same posojilne pogodbe notarskega zapisa SV 000/2021. Ker pa ta pogoj ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v obrestnem delu pravilno zavrnilo. Navedeno velja tudi za procesne obresti, ne glede na siceršnjo dopustnost dogovora o procesnih obrestih.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - možnost sodelovanja v postopku - odvetnik po uradni dolžnosti - skrbnost odvetnika - pravica do učinkovite pravne pomoči - nujni postopek - poseg v pravico do osebne svobode - duševno zdravje
V tem postopku je treba smiselno upoštevati procesna jamstva, ki so po tretjem odstavku 19. člena Ustave RS zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Obravnavani bolnik mora biti (ne glede na svojo bolezen in procesno sposobnost) med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere.
Sodišče je pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 75. in 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve. Med njimi ni pogoja, da bi morala biti zadržana oseba postavljena pod skrbništvo in da bi ji moral biti v okviru nujnega postopka postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
predlog stranke za taksno oprostitev - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi zadevi - materialni položaj
Morebitna dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi sodni zadevi še ne pomeni samodejne taksne oprostitve v konkretni sodni zadevi. Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo takse za pritožbo - fikcija vročitve
Zavezanec za plačilo takse (pritožnik) je dolžan plačati takso ob vložitvi pritožbe (ko nastane taksna obveznost) oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v plačilnem nalogu. Če taksa v tem roku ni plačana, se šteje, da je pritožba umaknjena.
ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 21, 21/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - dobra vera - konverzija - ničnost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - devizna (valutna) klavzula - tečaj tuje valute - varstvo potrošnikov
Po ZVPot za nepoštenost pogodbenega pogoja zadostuje, da je ugotovljena bodisi nepoštenost v ravnanju ponudnika (dobra vera v postopkovnem pogledu) bodisi nepoštenost v teži bremena pogodbenega pogoja (pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi - dobra vera v vsebinskem pogledu - neravnotežje). Dobra vera v postopkovnem smislu je zajeta v vseh alinejah prvega odstavka 24. člen ZVPot. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. Ni potrebno, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče (npr. z zagotovili o stabilnosti valutnega razmerja CHF/EUR). Zadostuje ugotovitev, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika (tudi, če jih ni želela).
ZPND člen 3, 3/3, 3/5, 19, 19/1, 22g, 22g/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31. DZ člen 162, 162/1, 162/1-3, 173, 177. ZNP-1 člen 96.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - mnenje otroka
Postopek po ZPND ni postopek, v katerem bi sodišče celovito presojalo ogroženost otroka in njegovo (kratkoročno in dolgoročno) korist ter tehtalo pravice in interese udeležencev. Ta postopek niti z vsebinskega niti s postopkovnega vidika ne nudi jamstev, ki morajo biti udeležencem družinskega razmerja zagotovljena v okviru varovanja in uresničevanja njihove pravice do družinskega življenja. Sklep, izdan v postopku po ZPND, zato ni odločba, s katero bi se lahko in smelo urediti, omejiti ali prepovedati stike med staršem in otrokom, zato tovrstne odločbe ne more nadomestiti, preprečiti ali vanjo poseči.
Varstvo otroka po ZPND in DZ je delno prekrivajoče se, v bistvenem pa dopolnjujoče varstvo.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZKolT člen 11, 28.
kolektivna tožba - postopek za oceno ustavnosti zakona - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - uporaba neveljavnega zakona - obrazloženost sklepa
Neutemeljen je očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. člena ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke, in 11. člena ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.