izvršba zaradi izterjave preživnine - predhodna odredba za zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domnevana nevarnost
Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.
Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.
spor o veljavnosti oporoke - ničnost oporoke - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - dokazna ocena izpovedi prič - zapustnikovo uničenje oporoke - ponarejena listina - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Obnova postopka ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Predlagatelj v obnovljenem postopku tudi ne more ponovno uveljavljati ugovorov materialnopravne narave, s katerimi ni bil uspešen v predhodnem postopku, saj bi to preseglo namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.
Toženka bi lahko presojo dokazov z izven postopka naknadno pridobljenim mnenjem strokovnjakinje in postavitvijo novega izvedenca za preiskavo pisanj v obnovljenem postopku dosegla le ob pogoju nekrivde, ki pa ga ni izkazala.
DZ člen 139, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/1, 151/4.
sprememba naslova prebivališča - sprememba stalnega prebivališča - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - spremenjene okoliščine - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ureditev stikov
Sodišče prve stopnje ni spregledalo izražene želje otroka oziroma mnenja CSD, temveč je ob celoviti presoji pravno relevantnih dejstev sprejelo drugačen zaključek. Razlogi, ki jih navaja A. v svoji izjavi, namreč niso povezani s formalno določitvijo naslova, temveč ureditvijo časa (stikov), ki ga preživlja z enim in drugim od staršev. Navedeno pa ni predmet tega postopka.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
ničnost oporoke - veljavnost pravnih poslov - uporaba pravil obligacijskega prava - razdedinjenje - nujni dedič - prehod premoženja na dediče - zahtevek za ugotovitev ničnosti - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - primernost skrbnika - skrbniško poročilo - oskrbovalec - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena novota - pomoč med ožjimi družinskimi člani
Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.
postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v procesno sposobnost stranke
Stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja, če je procesno sposobna, sicer jo zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Kadar sodišče podvomi o procesni sposobnosti osebe, je dolžno to raziskati in v primeru, da oseba ni sposobna samostojno opravljati procesna dejanja, poskrbi za postavitev zakonitega zastopnika. Do odprave pomanjkljivosti se smejo opravljati samo neodložljiva pravdna dejanja (81. člen ZPP).
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - poslabšanje stanja - agresivnost
Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.
Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - potrebe upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - skupno starševstvo
V odgovor na pritožbene navedbe o materini želji, da se z otrokom izseli iz Slovenije, pritožbeno sodišče dodaja, da zaupanje otroka v skupno vzgojo in varstvo pomeni, da starša sporazumno sprejemata odločitve, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, če take odločitve ne moreta sprejeti, pa lahko zahtevata odločitev sodišča. Pomembnih odločitev tako ne more sprejeti eden od staršev samostojno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - splošna krajevna pristojnost - začasno prebivališče - sprememba okoliščin med postopkom
Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema.
V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno.
nova škoda - zahtevek za plačilo odškodnine - bodoča škoda - predvidljiva škoda - pričakovana bodoča škoda - depresivne motnje - neobstoj vzročne zveze - zavrnitev zahtevka - sodna poravnava
Nove škode OZ izrecno ne ureja, gre za izraz, ki se je uveljavil v sodni praksi kot označba tiste bodoče škode, ki jih 182. člen OZ ne pokriva. Po ustaljenih stališčih gre za škodo, ki mora biti v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zanjo pa velja, da presega škodo, znano ob sklenitvi poravnave, in je ob normalnem teku stvari objektivno ni bilo mogoče pričakovati.
Ker škoda iz naslova odstranitve OSM, posttravmatske artroze in depresivne motnje ne predstavlja nove škode, škoda iz naslova poslabšanja kroničnega bolečinskega sindroma pa ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za vse posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00090964
ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poslabšanje zdravstvenega stanja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - nevarnost za življenje in zdravje - izvedensko mnenje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pravica do izjave
Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
DZ člen 151, 157. ZOsn člen 44, 44/3, 44/5, 48, 48/1, 48/2.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vezanost sodišča na mnenje - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izbira osnovne šole - soglasje staršev
Vprašanje, ali je za izbiro šole in vpis potrebno soglasje staršev, ni urejeno v ZOsnŠ, ampak v DZ. V primeru nesoglasja staršev, odločitev sodišča nadomešča manjkajoče soglasje, ali bo predlog staršev upoštevan, pa bo odvisno od odločitve šole, sprejete v okviru zakonskih pristojnosti.
Ker sta izključenost iz šolskega okolja in prikrajšanost za obvezno osnovnošolsko izobraževanje za otroka ogrožajoči, se nakazuje, da bo o tem, kateremu staršu bo podeljeno pooblastilo za odločitev o kraju A. A. šolanja, treba odločiti z začasno odredbo. Ne zato, ker bi bilo zanj samo po sebi ogrožajoče, če bi do odločitve o glavni stvari obiskoval bodisi šolo v L. bodisi šolo v D., temveč zato, ker mu zaradi nesoglasja staršev grozi, da sploh ne bo mogel začeti obiskovati šole.
ZIZ člen 181, 181/7, 182, 182/1, 185, 185/3, 194. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 8, 8/2, 9, 9/1,13.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - razveljavitev prodaje nepremičnin - sodelovanje na javni dražbi - predkupna pravica - predkupni upravičenec - upnik - zainteresirani kupec - vsebina prijave - varščina za udeležbo na javni dražbi - oprostitev plačila varščine - upravičenost do oprostitve - exceptio illegalis - podzakonski predpis - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - uveljavljanje predkupne pravice
Drži sicer, da predkupni upravičenec po ZIZ ne more biti oproščen plačila varščine, je pa lahko oproščen njenega plačila upnik. Vendar pa navedeno ni ovira, da upnik, ki je hkrati tudi predkupni upravičenec, pri prijavi na spletno javno dražbo v vlogi predkupnega upravičenca označi, da (kot hkrati upnik) uveljavlja oprostitev plačila varščine. Upnik A. A. je namreč v konkretnem primeru skladno z drugim odstavkom 8. člena Pravilnika ob prijavi na spletno dražbo kot predkupni upravičenec storil prav to. Kasneje pa je svojo vlogo spremenil in se označil kot upnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je pritožnik v portalu e-dražbe svojo vlogo na spletni dražbi spremenil po lastni volji, čeprav je že prej kot predkupni upravičenec in hkrati upnik oprostitev plačila varščine (kot upnika) lahko uveljavljal oziroma je imel možnost uveljavljati. Povedano še drugače, tudi če je predkupni upravičenec hkrati upnik, ki je po ZIZ (za razliko od predkupnega upravičenca) lahko oproščen plačila varščine, glede na določbe Pravilnika ni v ničemer prikrajšan oziroma ni v slabšem položaju, kot če bi bil zgolj predkupni upravičenec.
Drži sicer, da mora udeleženec spletne javne dražbe ob prijavi na le-to v sistemu e-dražbe označiti, v kateri vlogi bo nastopal na dražbi. Vendar pa to dejstvo oziroma v konkretnem primeru dejstvo, da je pritožnik najprej sebe označil kot predkupnega upravičenca, ni bilo ovira, da je hkrati uveljavljal oprostitev plačila varščine, kar sicer po ZIZ lahko stori le kot upnik in ne tudi kot predkupni upravičenec. Povedano drugače, čeprav je pritožnik ob prijavi na spletno javno dražbo moral izbrati le eno vlogo, v kateri bo nastopal na dražbi, zaradi tega ni bil v ničemer prikrajšan. Kljub temu, da je najprej izbral vlogo predkupnega upravičenca, je namreč še vedno lahko označil opcijo oprostitve plačila varščine, čeprav mu ta pravica po ZIZ kot predkupnemu upravičencu ne pripada. Ne glede na to pa je nato pritožnik (še pred potrditvijo s strani urednika objave) svojo vlogo udeleženca na spletni dražbi spremenil tako, da se je označil kot upnika. Urednik objave je po pregledu to (spremenjeno) prijavo potrdil. O takšni potrditvi (ali zavrnitvi) s strani urednika je zainteresirani kupec obveščen znotraj sistema portala e-dražbe.
Od urednikove potrditve prijave dražitelj svoje vloge na spletni dražbi sam ne more več spreminjati. Še vedno pa mu ostane možnost, da sodišče zaprosi za drugačno vlogo. Urednik lahko potem potrjenega dražitelja zavrne ter mu spremeni vlogo in le-to potrdi. Čeprav je torej pritožnik v obravnavani zadevi sam po svoji volji (to je kljub temu, da je najprej tudi kot predkupni upravičenec lahko uveljavljal oprostitev plačila varščine) spremenil svojo vlogo od prvotno označenega predkupnega upravičenca v upnika, je celo še po potrditvi vloge upnika s strani urednika objave imel opcijo, da sodišče zaprosi za (ponovno) spremembo vloge.