rok za pritožbo - vložitev pri nepristojnem sodišču - pravočasno vložena pritožba - odstop vloge pristojnemu sodišču - iztek roka
V konkretnem primeru so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti stranke, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer te, da je toženka pritožbo vložila osebno in da jo je naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
gospodarska družba - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - ugoditev pritožbi
Ker sta v obravnavani zadevi obe pravdni stranki gospodarski družbi, ima pritožba prav, da gre za gospodarski spor. Zato je, ne glede na vrednost spornega predmeta, za sojenje pristojno okrožno sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089926
ZDZdr člen 30, 30/1, 30/2, 30/2-2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 39/2, 39/2-b, 53. ZNP-1 člen 36, 36/3.
zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - paranoidna shizofrenija - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ogrožanje sebe in drugih - povzročanje materialne škode - druge oblike zdravljenja
Ker gre za hud poseg v človekove pravice, na kar smiselno opozarja tudi pritožnica, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 upoštevalo in vsebinsko obravnavalo prepozno pritožbo, ki jo je pritožnica vložila (med prazničnimi dnevi) dan po izteku zakonskega pritožbenega roka.
ZDZdr člen 5, 5/2, 5c, 5c/1, 5c/1-4, 74, 74/1, 74/1-6. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 17.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - domsko varstvo in oskrba - mnenje izvedenca
Šesta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr določa, da je oseba sprejeta v varovani oddelek, če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Neizpolnjevanje tega pogoja zato ni mogoče utemeljevati s trditvijo, da je SVZ tisti, ki pogojev za sprejem ne izpolnjuje. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa ta trditev tudi sicer ni utemeljena.
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodb - načelo lojalne razlage - kredit v CHF
Bistvena okoliščina, ki povezuje zadevi C-287/22 in C-520/21 s pritožbeno obravnavano je narava pravnega razmerja. Gre za potrošniško kreditno pogodbo v tuji valuti (CHF), za katero se presoja nepoštenost pogojev v smislu Direktive 93/13. Razlaga določb Direktive in zahteva po njeni učinkovitosti je zavezujoča za vsa nacionalna sodišča, ne glede na procesne specifike posamezne države članice.
Namen začasne odredbe za zadržanje učinkovanja (verjetno nične) pogodbe (skladno s sodbo Sodišča EU C-287/22) je v preprečitvi, da bi upnik na podlagi verjetno ničnega neposredno izvršljivega notarskega zapisa sploh lahko začel izvršbo.
Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Pritožbeno sklicevanje, da ni mogla z zanesljivostjo napovedati tako drastičnega obsega spremembe valutnega tečaja, ker so se poročilo in dopisi Banke Slovenije nanašali na manjša nihanja tečaja in ne na neomejeno tveganje, ni utemeljeno. Ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožniku, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - to je, da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
ZPND člen 5, 15, 15/3, 19, 19/1, 21, 21/1. ZPP člen 125a, 125a/4, 224, 224/1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - podrejenost drugemu - javna listina - zapisnik o naroku - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini
Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in še to le za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.
postopek po ZPND - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa z dne 21. 11. 2024, s katerim je nasprotni udeleženki izreklo ukrepe na podlagi ZPND, jasno navedlo, da se ji ti izrekajo za obdobje 12 mesecev od vročitve tega sklepa. To pomeni, da je bila veljavnost izrečenih ukrepov odvisna do datuma vročitve sklepa z dne 21. 11. 2024 nasprotni udeleženki.
Ker že izrek sklepa z dne 21. 11. 2024 kaže na zmotnost presoje sodišča prve stopnje o časovni veljavnosti izrečenih ukrepov, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati do tega, kdaj sicer po splošnih procesnih pravilih (neodvisno od izreka, ki to v tej zadevi veže na trenutek vročitve) pričnejo veljati izrečeni ukrepi na podlagi ZPND.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - pravni naslednik - prepoved ne ultra alterum tantum
Pravilno dolžnica sicer navaja, da je glede teka zamudnih obresti po 1. 1. 2002 potrebno upoštevati po tem obdobju veljavno zakonodajo, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, če so glavnico dosegle do 22. 5. 2007. Vendar pa dolžnica spregleda, da je bila ta omejitev v sklepu o izvršbi že upoštevana.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 36, 36/3. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - osebnostna ali vedenjska motenost - agresija - zdravila - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadzor - obravnavanje prepozne pritožbe
Pri udeleženki je prisotna huda duševna motnja, ki je v fazi akutnega poslabšanja in sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. V svoje psihofizično stanje nima uvida, ne zaveda se potrebe po nujni zdravstveni obravnavi, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave volje. Po mnenju izvedenke udeleženka potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo in zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ta edini zagotavlja stalen nadzor, ki ga udeleženka zaradi preprečevanja ugotovljenih tveganj in ogrožanj nujno potrebuje, ter zaradi prilagoditve medikamentozne terapije. Prav tako ta oddelek edini nudi jasno strukturirano okolje z usmerjanjem in pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, kar udeleženka zaradi funkcionalnega upada prav tako nujno potrebuje. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj zaradi nekritičnosti do svojega stanja in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.
zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - mnenje imenovanega zdravnika - neupravičena odsotnost z naroka - stroški
Sodišče prve stopnje je v 9. točki izpodbijane sodbe prav tako že obrazložilo, zakaj ne drži, da toženec zoper mnenje imenovanega zdravnika ZZZS ni imel nobenega učinkovitega pravnega sredstva, s podano razlago pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Mnenje imenovanega zdravnika ZZZS je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče v sodnem postopku, v zvezi s katerim je bilo izdano, v konkretnem primeru v nepravdnem postopku N 39/2022 pred Okrajnim sodiščem na Ptuju. V tem postopku je imel toženec zagotovljeno sodno varstvo svojih pravic in je lahko, če se z mnenjem ni strinjal, uveljavljal svoje ugovore ter dokazoval, da je bila njegova odsotnost upravičena (na primer z izvedencem) oziroma je lahko odločitev sodišča, ki temelji na mnenju imenovanega zdravnika, izpodbijal s pravnimi sredstvi, ki jih ZPP predvideva za takšen postopek.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Vložnik je na sodišče posredoval vlogo, ki nima z zakonom določenih sestavin, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP in vložnika s sklepom pozvalo, da vlogo v 15 dneh dopolni z odločbo, ki jo izpodbija ter postavi jasen in določen tožbeni zahtevek. Obenem ga je poučilo o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga opozorilo, da bo vloga zavržena, če ne bo dopolnjena v skladu z zahtevami iz sklepa. Ker tožnik vloge v roku ni dopolnil v skladu s sklepom sodišča, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12, 31. ZFPPIPP člen 342, 342/3.
identifikacijska oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 - 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.
prodajna pogodba - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - pavšalen ugovor dolžnika - nesporno dejansko stanje - vračunavanje obresti - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - prepozen ugovor zastaranja
Dolžnik ob plačilu ne more izbirati, ali s plačanim zneskom poravnava glavnico ali obresti. V skladu z 288. členom OZ se namreč prejeto plačilo vračuna tako, da se z njim najprej poplačajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica. Tožeča stranka stroškov sicer ni vračunavala, pravilno pa je njeno stališče, da so z zneskom najprej poravnane obresti in šele nato (s preostankom) glavnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00089749
DZ člen 8, 141. ZPP člen 8.
odvzem starševske skrbi - namestitev v rejniško družino - omejitev stikov - stiki otroka s staršem - stiki staršev z otrokom - obrazloženost sodne odločbe - dokazna ocena
Upoštevaje razloge, zaradi katerih je predmetni postopek tekel (hudi primanjkljaji nasprotnih udeležencev na področju starševskih kapacitet), je povsem logično, da se tudi omejitev stikov nanaša na nasprotna udeleženca; le njima je sodišče prve stopnje določilo obliko in način izvajanja stikov. Navedeno posledično pomeni, da otrokom stiki s staršema zaenkrat niso omejeni.
postopek osebnega stečaja - splošna razdelitvena masa - načrt prve razdelitve - pogojna terjatev - podlaga za oblikovanje rezervacij
Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
Tožnica vloženi reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena.
URS člen 14, 14/2. ZDR-1 člen 6, 44, 133, 133/1, 133/2. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/2, 358, 358-3, 358-5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dokazni predlog - nesporno dejstvo - opis del in nalog - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz stališča, da med strankama ni spora o tem, kakšna je vsebina dela, ki ga je opravljala tožnica, temveč je sporno zgolj pravno vprašanje, ali ji v takih okoliščinah pripada višje plačilo. Ker je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in bistvo spora ni v dokazovanju dejanskega dela, temveč v pravilni uporabi materialnega prava, neizvedba predlaganih dokazov ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe in zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Odločilno je, da se primerljivost dela presoja po njegovi vsebini, ne po poimenovanju delovnega mesta. V sporih, v katerih zahtevek temelji na načelu enakega plačila za enako delo, je ključno merilo dejanska vsebina dela in ne formalni vhodni pogoji. Plačne razlike morajo temeljiti na (ne)primerljivosti dela, ne pa na formalnih razlikah, ki nimajo vpliva na vsebino dela. Razlika v zahtevanem obsegu delovnih izkušenj, ob sicer povsem identičnem opisu del in nalog ne predstavlja objektivnega kriterija, ki bi lahko utemeljil različno vrednotenje dela.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda". Glede na delo, ki ga tožnik opravlja delo v gradbenem podjetju, ki vključuje terensko delo, dvigovanje težkih bremen in delo na višini, je s tem izpolnjen tudi naslednji pogoj, tj. da bi v primeru dela v skrajšanem delovnem času (upoštevaje izpodbijano dokončno odločbo toženca) bila izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo zdravje.
V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno.
Ker gre za bolniški stalež, v tem primeru niti v določbah ZZVZZ niti v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage, da bi toženec odločal o morebitnih razbremenitvah pri delu na način, kot je to v primeru priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ-2. Tožnik je dolžan delati skladno s pogodbo o zaposlitvi in so s tem v zvezi pritožbene navedbe, da mu mora delodajalec zagotoviti razbremenitve pri delu, neutemeljene.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do uporabe telefona - mobilni telefoni - konkretizacija nevarnosti - nevarnost za življenje in zdravje - sorazmernost ukrepa
V predlogu bolnišnice navedena ravnanja so popolnoma nekonkretizirana (ni navedeno, za kakšne objave osebe naj bi šlo, od kod zaključek o nevarnosti snemanja in objavljanja sebe ali drugih pacientov oziroma zdravstvenega osebja), zato na podlagi takšne vsebine predloga ni mogoče narediti zaključka, da je podana nevarnost ogrožanja zdravja in življenja ter povzročanja hude premoženjske škode in da je zato nujno potrebno osebi omejiti uporabo mobilnega telefona oziroma da je takšen ukrep sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje, to je z zdravjem in življenjem pridržane osebe in drugih oseb ter njihovega premoženja. Tudi mnenje izvedenke ne potrjuje dovolj konkretne nevarnosti ogrožanja, temveč ta ostaja na abstraktni ravni.