ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, zagovor obdolženca in izvedene dokaze je pravilno ocenilo in utemeljeno zaključilo, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge, s katerimi je utemeljilo prvostopenjski krivdni izrek in pritožbeno sodišče z njimi v celoti soglaša, jih sprejema kot pravilne in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje, pritožba pa ne prinaša ničesar novega in nič takega, kar bi povzročilo dvom v pravilnost na prvi stopnji sprejetih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov.
tožba za nedopustnost izvršbe - predlog za prekinitev postopka - zavrženje tožbe - ugovor tretjega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - preuranjena tožba
Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 71.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost obstoja nevarnosti - kumulativno določeni pogoji - razpolaganje s premoženjem - prepoved razpolaganja s premoženjem - sredstva rezervnega sklada - etažni lastniki kot stranka postopka - izmikanje - prostovoljno plačilo
Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem. Dejstvo, da toženka ni prostovoljno plačala tožničine terjatve, ne pomeni "razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena". Tudi odklonitev sodelovanja pri primopredaji ni takšno ravnanje, ki bi bilo podlaga subjektivne nevarnosti uveljavitve tožničine denarne terjatve, saj je posledica takšne odklonitve, da lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi sama tožnica brez toženke, skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami. Enako velja za odklonitev predložitve seznama neplačnikov, stanja zbranih sredstev, seznama etažnih lastnikov in njihovo porazdelitev obveznosti. Ta ravnanja namreč niso usmerjena v zmanjševanje toženkinega premoženja oziroma ogrožanje uspešnosti morebitne izvršbe, niti niso očitana toženki (etažni lastniki), ampak upravniku v zvezi z njegovimi obveznostmi po 68. in 71. členu SZ-1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Pritožbeni postopek ni namenjen ponovitvi prvostopenjskega postopka, pač pa preizkusu pravilnosti razlogov v izpodbijani sodbi. Bistvo pritožbe je prav opozarjanje na domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so razvidne iz same sodbe ali ki jih je sodišče prve stopnje zagrešilo z nepravilnim vodenjem postopka. Zgolj prepis navedb v pritožbi, ki jih je stranka podala že pred sodiščem prve stopnje, praviloma ne more (tudi v tej zadevi ne) pripeljati do uspeha pritožnice, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča prve stopnje na njene navedbe. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi utemeljilo svojo odločitev glede primerne višine pogodbene kazni, zato pritožnica s ponavljanjem svojih navedb glede višine le-te ne more omajati.
V pravdi za plačilo denarne pogodbene kazni dolžnik lahko uveljavlja njeno zmanjšanje, skladno z določbo 252. člena OZ, tudi z ugovorom, kar je v konkretnem primeru toženka tudi storila. Pri odločanju o ugovoru pa se lahko opre tudi na druge dejanske trditve dolžnika in ne le na tiste, ki jih ta poda v utemeljitev ugovora. Sodišče je ugotovilo, da ustrezna pogodbena kazen, ki bi glede na okoliščine primera: povprečno letno provizijo in stroške marketinga obenem še imela intenziven odvračalni učinek, znaša 2500 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084095
KZ-1 člen 57, 57/3, 58, 61, 74, 75, 204, 204/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506. URS člen 29, 29/-1.
tatvina - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - nejasni razlogi - pogojna obsodba - posebni pogoj - rok za izpolnitev naloženih obveznosti - odvzem premoženjske koristi - vrnitev premoženjske koristi - preklic pogojne obsodbe - premoženjskopravni zahtevek - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - odvzem stvari - dejanska oblast nad stvarjo - posest - pravna opredelitev dejanja - pravica do obrambe - pravica do obveščenosti
Predmet obravnavane zadeve je kaznivo dejanje tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1, katerega izvršitveno ravnanje je odvzem stvari. Gre za ravnanje, s katerim storilec proti volji dotedanjega imetnika pridobi dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči dotedanjemu imetniku. Za odvzem se torej zahtevajo naslednji elementi: 1) stvar mora biti pred odvzemom v dejanski oblasti druge osebe, 2) storilec mora stvar pridobiti proti volji te osebe, 3) storilec mora pridobiti dejansko oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočiti prejšnjemu imetniku.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odsvojitev poslovnega deleža - obstoj dolga
Če družbeniki vedo, da subjekt vpisa ima neporavnane obveznosti do upnikov, izjave v skladu s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 ne morejo podati, kar pomeni, da niso podani pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.
Prva toženka ni krivdno odgovorna, saj poškodba ni posledica njenega protipravnega ravnanja, temveč nezadostne previdnosti tožnika pri hoji. Sodišče prve stopnje je ovrglo tožnikovo trditev, da je delovišče predstavljalo nevarno stvar, delo na njem pa povečano nevarnost.
Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pritožnik ni niti trdil niti dokazoval, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
dedovanje - lastnoročna oporoka - delilni načrt - skica - oporočno razpolaganje - spor o vsebini oporoke - prava volja oporočitelja - obstoj solastnine - poseg v solastninsko pravico - razpolaganje s tujim premoženjem - ničnost oporoke - delna ničnost
Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085302
ZJU člen 5, 24, 24/2, 25, 25/1, 76. ZDR-1 člen 44, 159, 159/1, 160, 161, 162, 163, 164.
dejansko opravljanje drugega dela - razlika v plači - letni dopust - varstvo pravic delavca - razporeditev - javni uslužbenec
Tožnica ni opravljala dela na zatrjevanih višje vrednotenih delovnih mestih. Posamezne naloge, ki bi morebiti (če bi jih tožnica opravljala samostojno in v celoti) presegale zahtevnost njenega delovnega mesta, ne morejo pretehtati nad ugotovitvami, da je praviloma opravljala delo, ki sodi v opis nalog višjega svetovalca.
Toženka v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da odločitev sodišča nedopustno posega v njeno dokončno (in pravnomočno) odločitev o razveljavitvi sklepa o odmeri letnega dopusta. Svoj sklep o odmeri letnega odpusta je namreč razveljavila šele po tem, ko je tožnica že uveljavljala odpravo kršitve v zvezi z izrabo letnega dopusta za leto 2016.
Dedna izjava namreč deluje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba "začasni dedič".
Da zapuščinski postopek po pokojnem tožniku še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se pravdni postopek ne bi nadaljeval. Kdo so dediči, se je sodišče prve stopnje očitno odločilo reševati samo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - napotki delodajalca o izvajanju del - navodilo delodajalca - obveznost delodajalca - pravni standard
Toženka ni poskrbela za varno opravljanje dela, ker ročnega premeščanja sodov ni organizirala na način, ki bi bil fizično izvedljiv in varen za vse delavce, ne glede na njihovo višino, s čimer je podano protipravno ravnanje toženke.
Pravni standard "preprostega opravila", ki delodajalca de facto odvezuje dolžnosti skrbi za varnost in zdravje pri delu, ki je prvenstveno na njem (5. člen ZVZD-1), namreč terja restriktivno uporabo zgolj v posebej banalnih okoliščinah, ko bi zahteva po dajanju navodil pri tako vsakodnevnih opravilih predstavljala zanikanje osnovnih intelektualnih in voljnih kapacitet delavcev in bila sama sebi namen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
ZPP člen 156, 158, 158/1. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/4.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga - načelo krivde - stavkovni sporazum - izpolnitev zahtevka
Predlagatelj je z zahtevkom, kot ga je uveljavljal s predlogom, zahteval ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev splošnega akta nasprotne udeleženke. V umiku predloga in v pritožbi zatrjuje, da je bil sklenjen stavkovni sporazum, kar pa ne pomeni izpolnitve zahtevka.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - izredno priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice - neopravičljiva zmota - dobroverna posest - domneva dobre vere - prevalitev dokaznega bremena - običajna skrbnost - skrbnost v pravnem prometu - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev zahtevka
Le izjemne okoliščine opravičujejo zmotno prepričanje posestnika, da je lastnik nepremičnine. Še strožji standard presoje pa je potreben v primerih, ko priposestvovalčevo dobroverno prepričanje o lastništvu temelji na pridobitvi posesti od osebe, ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Takšni primeri se ocenjujejo na podlagi ožjega in bolj izjemnega sklopa okoliščin.
Zmota tožnikov o tem, komu dejansko pripada sporna parcela oziroma, da je bila tudi sporna parcela predmet pogodbe, ob obrazloženem zaradi njune neskrbnosti ni opravičljiva oziroma njuna dobra vera ni izkazana.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki iz takšne zakonske ureditve izhajata, sta načelo individualizacije višine odškodnine, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti njene višine, ki narekujejo upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.
Sodišče mora enake položaje obravnavati enako, različne pa različno, tako se doseže, da je znesek vpet v širše družbene okvirje in skladen z obstoječo sodno prakso.