oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - povprečni mesečni dohodek - zavrnjen predlog za oprostitev
Povprečni mesečni dohodek toženca znaša 1.622,30 EUR, kar za 634,12 EUR3 presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki ga sodišče skladno z ZBPP in ZSVarPre šteje kot mejo za oprostitev sodne takse.
nujna pot - določitev nujne poti - vodno soglasje - stavbna pravica - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožbi je treba ugoditi že iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prim. 23. člen URS in 6. člen EKČP), ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. V okoliščinah konkretnega primera je prekinitev postopka zaradi pridobitve informacije, ali predlagatelji potrebujejo vodno soglasje in stavbno pravico tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna. Čakanje na odločitev v upravnih postopkih bi pomenilo nesorazmeren zastoj v predmetnem postopku. Ta namreč traja že od leta 2000. Poleg tega je na sporno vprašanje odgovorilo že pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 800/2017, v katerem je upoštevaje takrat podane okoliščine primera ugotovilo, da za varianto II ne obstajajo ustrezna upravna dovoljenja in da bi bila določitev nujne poti po varianti II v nasprotju s 37. členom ZV‑1.
Ker bo moralo sodišče prve stopnje samo ugotoviti, ali je potrebna pridobitev upravnega dovoljenja in kakšnega, pa je tudi nadaljnja napotitev predlagateljev, da po potrebi sprožijo postopek za pridobitev vodnega soglasja in stavbne pravice, vsaj preuranjena.
namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 256, 256/2, 296, 296/2. OZ člen 1018, 1028.
poroštvo - prehod terjatve - zakonita subrogacija - začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - načelo koncentracije - prijava terjatve v stečaju - uveljavljanje terjatev v stečaju - regresna pravica poroka
Porok s plačilom ne pridobi nove (prej neobstoječe) terjatve do dolžnika, za katerega je izpolnil dolg, ampak terjatev, ki je obstajala že pred poplačilom in ki jo je do dolžnika in poroka imel upnik, le preide na poroka.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11-1, 12, 12/1, 12/1-4, 12/5. DZ člen 183, 183/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - osnovni znesek minimalnega dohodka - dohodek, ki se upošteva - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - finančni pogoj - otroški dodatek - plačevanje preživnine
ZUPJS v petem odstavku 12. člena določa, da se neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi. Vendar pa navedena določba ne določa, da je edino merodajen predlog za izvršbo (določba govori zlasti o predlogu za izvršbo itd.), tožnica pa je z izpiskom svojega TRR izkazala, da ji toženec v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine, zaradi česar pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smelo upoštevati zneska preživnin pri prihodkih tožnice.
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
odvzeto premoženje - pravnomočna sodba - posest na stanovanju - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
V tej pravdi se ni ugotavljal obstoj skupnega premoženja, ampak je bistveno, da toženca nista več lastnika spornih stanovanj. Na podlagi pravnomočne sodbe je namreč lastnica vseh treh stanovanj postala tožeča stranka.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/1, 450, 450/2, 458, 458/1. GZ-1 člen 1, 2. OZ člen 619, 642, 642/2
podjemna pogodba (pogodba o delu) - spor majhne vrednosti - omejitev dokazovanja - ustavno načelo enakega varstva pravic - sodni izvedenec - določitev plačila in izplačilo - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je sklenjeni dogovor med pravdnima strankama o izvedbi del tudi pravilno opredelilo kot pogodbo o delu, ki je opredeljena z določbami XI. poglavja OZ. Neutemeljeno je zato toženčevo sklicevanje na napačno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določb GZ-1. Ta ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja povezana z graditvijo objektov z namenom zaščite javnega interesa (1. in 2. člen GZ-1), ki zajema varnost gradnje, varstvo okolja, ohranjanje narave, …, ne pa pogodbenih razmerij.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086909
URS člen 19. ZDZdr člen 2, 2-12, 13, 39, 71, 71/1. SZ-1 člen 103, 103/3.
varstvo osebne svobode - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v osebno svobodo
Prvostopenjsko sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
Z vidika toženke v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni. Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi.
zavarovanje z začasno odredbo - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - odsvojitev zastavljene premičnine - dobrovernost
Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice.
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - navodila zdravnika - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - disciplinska sankcija - pisni opomin - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Vprašanje, ali delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, kar je pogoj za podajo izredne odpovedi, terja presojo vseh okoliščin konkretnega primera in interesov obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve; v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. Za izredno odpoved morajo biti podane takšne okoliščine, ki terjajo takojšne prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Vsaka kršitev bolniškega staleža namreč še ni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče RS je že večkrat opozorilo na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu, kar pomeni, da vsaka kršitev delovnih obveznosti (četudi jo je zakonodajalec predvidel kot možen razlog za podajo izredne odpovedi) še ne utemeljuje najstrožje sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima namreč možnost sankcionirati kršitve tudi z disciplinsko sankcijo (prvi odstavek 172. člena ZDR-1), s podajo pisnega opozorila pred odpovedjo (prvi odstavek 85. člena ZDR-1) in redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi ponavljajočih se kršitev (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - izpodbojno dejanje
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstoji razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, to pa je, da je stečajna dolžnica izvedla pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja, in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 6. 3. 2025 (petek), osemdnevni rok se je iztekel 14. 3. 2025 ob polnoči (petek), medtem ko je tožena stranka ugovor vložila 17. 3. 2025 (ponedeljek), torej prepozno.
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da vsako vznemirjanje še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Nenazadnje, je toženka tekom postopka vložila predlog za določitev nujne poti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kjer je bila izdana začasna odredba, ki je toženki dopuščala uporabo poti in s tem ne gre za protipravno vznemirjanje tožnika.
Zgolj na podlagi dejstva, da se tožnik v vlogi sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki niti sodišču niti nasprotni stranki (ki je stranka tudi v tem sporu) nista bili neznani, tožniku nagrade za to vlogo ni mogoče priznati. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da tožnik v tej vlogi svojega zahtevka niti ni obrazložil in specificiral skladno s stališči, sprejetimi v odločitvah VSRS, pa tudi ne skladno z izhodišči iz sodbe SEU C-742/19, na katero se je skliceval že v tožbi ter je bila tudi podlaga za sprejete odločitve VSRS. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da gre v primeru prve pripravljalne vloge zgolj za ponavljanje materialnopravnih izhodišč iz tožbe, zaradi česar te vloge utemeljeno ni štelo za potrebno.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tretjo pripravljalno vlogo glede na njeno vsebino utemeljeno štelo za obrazložen dopis po tar. št. 43/3 OT. Sodišče prve stopnje je že dne 27. 2. 2025 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, zato ob dejstvu, da je tožnik, po pozivu sodišča, v tej vlogi z dne 11. 4. 2025 v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil, ni bilo nikakršne potrebe po tem, da se opredeljuje do navedb tožene stranke iz njenih vlog z dne 3. 2. 2025 in 21. 2. 2025, niti da "preizkuša" znesek, ki ga je toženka pripoznala, saj le-ta izhaja iz sodbe.
Kreditojemalec mora v okviru pojasnilne dolžnosti prejeti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja in njegov vpliv na prevzete finančne obveznosti, ter da bo te obveznosti morda težko nosil.
Pri presoji o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti morajo biti ovrednotene okoliščine posameznega primera in da za izid ni odločilno, na kakšen način je bilo pojasnilo podano. Sodna praksa o obsegu dolžnega pojasnila v procesu sklepanja kreditne pogodbe, vezane na CHF, je obsežna in ustaljena.