odstop terjatve - ugovor dolžnika proti prevzemniku
Dolžnik zaradi pogodbe o odstopu terjatve ne sme priti v slabši položaj, zato proti prevzemniku ne izgubi ugovorov, ki jih je imel proti odstopniku, obstoječih do takrat, ko je zvedel za odstop, niti če je s podpisom pogodbe o odstopu terjatve priznal njen obstoj.
Ob umiku tožbe mora trpeti stroške postopka tožnik razen, če je umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ni umaknil delno svojega zahtevka zaradi tega, ker je tožena stranka izpolnila del njegovega zahtevka, ampak zato, ker je ocenil na podlagi izvedeniškega mnenja, da del njegovega zahtevka ni utemeljen in da v tem delu ne bo uspel. Zato je tožena stranka upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov.
Pri posojilni pogodbi - da se lahko posojilojemalec zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. Te obresti so pogodbene obresti, ki pa si jih je - izgovoril pritožnik kot posojilodajalec v previsokem, to je oderuškem znesku. Oderuške obresti pa so proti dobrim običajem in po čl. 3/3 ZPP sodišče ne priznava razpolaganja strank s takim zahtevkom.
Če tožena stranka - pravna oseba - kljub dvema obvestiloma pošte o pošiljki le-te nato ni dvignila, to še ne pomeni, da je brez zakonitega razloga odklonila njen sprejem, zato s tem še niso izpolnjeni pogoji za vročitev pošiljke z nabitjem na vrata njenih poslovnih prostorov.
ZPP (1977) člen 196, 196/1-2, 196/2, 196, 196/1-2, 196/2.
odstop terjatve med pravdo - formalno sosporništvo - pridružitev novega tožnika
Če tožnik med pravdo odstopi terjatev, pogodba o odstopu terjatve pa je med njim in prevzemnikom sporna, imata odstopnik in prevzemnik položaj formalnih sospornikov in se prevzemnik v pravdi lahko pridruži odstopniku brez privolitve toženca (dolžnika).
ZZZDR člen 74, 78, 78/4, 79, 74, 78, 78/4, 79. ZPP (1977) člen 352, 352/3, 352, 352/3.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - plačilo preživnine
Z odločbo, s katero se je spremenila pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otrok, je možno naložiti plačilo preživnine preživninskemu zavezancu, pri katerem je bil otrok doslej v varstvu in vzgoji, od dneva izdaje nove odločbe dalje, ne pa tudi za nazaj.
Posebnega pogoja sicer res ni moč določiti, če se že v času izrekanja sodbe ve, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti. To pa ne pomeni, da je poseben pogoj v pogojni obsodbi - plačilo premoženjskopravnega zahtevka smotrno izreči le tistim obtožencem, ki imajo primerne dohodke in sredstva, temveč je v vsakem konkretnem primeru potrebno ugotoviti glede na okoliščine na strani obtoženca (starost, poklic, delazmožnost, premoženje, preživninske obveznosti ...) ali bo to zmogel, za izpolnitev obveznosti pa glede na navedeno tudi določiti primeren rok v okviru preizkusne dobe.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL41419
ZOR člen 568, 591, 591/1, 568, 591, 591/1. ZD člen 2, 2. SZ člen 21, 39, 49, 60, 21, 39, 49, 60.
najem stanovanja - smrt lastnika - dedovanje
SZ posebej ne ureja usode najemnega razmerja v primeru spremembe lastništva stanovanja, zato je treba glede tega vprašanja uporabiti splošna pravila o najemu (zakupu, 568. čl. ZOR), ta pa v takem primeru predvidevajo vstop pridobitelja lastninske pravice na mesto najemodajalca in nastanek najemnega razmerja (pravic in obveznosti) med njim in najemnikom (1. odst. 591. čl. ZOR).
Ob odreditvi pripora zoper obdolženca v skrajšanem postopku, je sodišče prve stopnje obdolžencu postavilo zagovornika po uradni dolžnosti (drugi odstavek 70. člena ZKP). Ker pa je bil zoper obdolženca pripor odpravljen pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje, so z odpravo pripora prenehali razlogi za obvezno obrambo in bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika razrešiti.
ZPP (1977) člen 185, 190, 190/4, 185, 190, 190/4. ZIP člen 262, 262/1, 262/2, 262, 262/1, 262/2.
stvarna pristojnost sodišča za odločitev o predlagani začasni odredbi
Do uvedbe postopka (vložitve tožbe v gospodarskem sporu) je za odločitev o predlogu za začasno odredbo pristojno okrajno sodišče, po uvedbi postopka (vložitvi tožbe v gospodarskem sporu) pa je za odločitev o predlogu za začasno odredbo pristojno okrožno sodišče. Uvedba postopka pomeni namreč atrakcijo ne le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti.
ZZZDR člen 86, 96, 86, 96. ZD člen 11, 15, 11, 15.
ugotavljanje očetovstva - dedovanje na podlagi zakona
Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi ali v dobi 300 dni po prenehanju zakonske zveze velja mož otrokove matere. Očetovstvo po čl. 96 in nadaljnjih lahko izpodbijajo v rokih, ki jih zakon točno določa, mož otrokove matere, otrokova mati, otrok v 5 letih od dneva ko postane polnoleten in kdor misli, da je oče otroka. Roki za izpodbijanje očetovstva so sorazmerno kratki. Nihče od upravičenih ni očetovstva moža tožničine matere izpodbijal.
Ker pokojni KM ne velja za tožničinega očeta, tožnica niti po njemu (čl. 11 Zakona o dedovanju), niti po njegovi sestri (čl. 15 Zakona o dedovanju) ni zakonita dedinja.
ZOR člen 84, 84/1, 85, 85/1, 85/3, 89, 89/2, 90, 813, 84, 84/1, 85, 85/1, 85/3, 89, 89/2, 90, 813.
zastopanje - pooblastilo - učinki zastopanja
Vsebina pogodbenega razmerja kaže, da je stranski intervenient nastopal kot zastopnik (1. odst. 84. čl. ZOR), upravičenje za zastopanje pa je od pooblastitelja - tožnika dobil s pravnim poslom - pogodbo o posredniškem zastopanju (2. odst. 89. čl. ZOR). Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, pa zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (1. odst. 85. čl. ZOR). Četudi obe pogodbi uporabljata izraz posredovanje, pa glede tako opredeljeno vsebino razmerja posredniške vloge stranskega intervenienta ni moč razlagati v smislu določil ZOR, ki urejajo posredovanje kot posebno vrsto pogodbe, temveč je njegova posredniška vloga v tem, da najde posojilojemalca(e) in pod danimi pogoji sklene pogodbo za posojilodajalca ter da posreduje vsa plačila (sprejema in izroča denar).
Določilo 5. odst. 48. b čl. ZLPP ne opredeljuje vsebine pravnega varstva, ki ga lahko prizadeti uveljavlja.
Upravne odločbe ni moč izpodbijati s sankcijami, ki so značilne za pogodbena razmerja.
Iz besedila 6. tč. 48. a čl. ZLPP izhaja, da se to določilo lahko nanaša le na podjetje, ki je predmet konkretnega revizijskega postopka, ne pa na kakršno drugo, ki to ni. Če namreč podjetje, na katerega se odločba APPNI nanaša, ni izplačevalo "previsokih" regresov iz svojih sredstev, ni moglo oškodovati družbene lastnine zaradi tega.
6. tč. 48. a čl. ZLPP predvideva dva dejanska stana zakonite domneve oškodovanja.
Sklenjenih posojilnih pogodb in knjigovodskih knjiženj, ki so le-tem sledila, namreč v opisani situaciji ni moč obravnavati ločeno od "previsokih" izplačil regresov, če do izplačila "previsokega" regresa ne bi prišlo, tudi posojilnih pogodb ne bi bilo.
Če je APPNI uporabila vmesne ukrepe drugače kot to določla 48. c. čl.
ZOR člen 103, 103/1, 104, 104/1, 749, 103, 103/1, 104, 104/1, 749.
akceptni nalog - pogodba o naročilu - pogodba o prodaji deviz - ničnost
Pogodba o prodaji deviz je bila v času sklenitve v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nična. Zato bi bila nična tudi pogodba o naročilu, na podlagi katere je tožeča stranka toženi izročila akceptni nalog, če bi bil ta izročen v zavarovanje terjatve na izročitev kupljenih deviz in bi bil tožbeni zahtevek na vrnitev akceptnega naloga utemeljen. Če pa je bil akceptni nalog dan v zavarovanje terjatve na vrnitev kupnine, kar je zakonska posledica ničnosti pogodbe o prodaji deviz, potem je taka pogodba o naročilu veljavna in je utemeljenost zahtevka na vrnitev naloga odvisna od vprašanja, ali terjatev na vrnitev kupnine še obstoji ali ne.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30010
KZ člen 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-2, 384, 371, 371/1, 371/1-2, 384.
izločitev sodnika - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožnik se sme na kršitev zakona iz 2.točke prvega odstavka 371.člena ZKP sklicevati v pritožbi, če nanjo ni mogel opozoriti med glavno obravnavo, ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo (384.člen ZKP).
Zapisnik o glavni obravnavi, na kateri je toženec podal izjavo o pripoznavi, je pisan v redu, nič ni izbrisano, dodano, spremenjeno ali prečrtano (125. čl. ZPP), v njem ni nobenega ugovora (2. odst.
126. čl. ZPP) ali pripombe stranke (4. odst. 126. čl. ZPP), podpisali pa sta ga tudi obe pravdni stranki (4. odst. 127. čl. ZPP). Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (1. odst. 230. čl. ZPP): o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen.
denacionalizacija - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL41416
ZUP člen 66, 66/4, 66, 66/4. ZPP (1977) člen 16, 16/2, 113, 113/7, 16, 16/2, 113, 113/7. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 5, 56, 56/2, 64, 64/1, 5, 56, 56/2, 64, 64/1.
zahteva za denacionalizacijo - rok - pravočasnost - vloga pri nepristojnem organu
64. čl. ZDen ureja le vprašanje roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo, ne pa tudi vprašanja njene pravočasnosti.
Pravočasnost vlog, o katerih je pristojno odločati sodišče, vezanih na rok, ureja ZPP v 113. čl., ki v 7. odst. obravnava le pravočasnost vlog, izročenih ali poslanih nepristojnemu sodišču. Okoliščina, da je bila vloga pravočasno vložena pri nepristojnemu upravnemu organu, torej ne more biti upoštevna in je zato vloga, ki jo je stranka vložila pri nepristojnem upravnem organu pravočasno, na sodišče pa je prispela po izteku roka, na katerega je vezana, prepozna.
Odločitev sodišča je omejena z dejstveno podlago tožbe - stranke morajo navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (2. odst. 7. čl. ZPP). Glede na izrecno zatrjevano dejansko podlago in ob izrecni izključitvi oziroma zanikanju relevantnosti dejstev, ki jih narekujejo druge pravne podlage (ki pa so tožeči stranki očitno znane), bi sodišče v nasprotju z voljo stranke ugotavljalo dejstva, ki jih ta ne zatrjuje in bi tako odločilo o drugačnem tožbenem zahtevku, kot pa je uveljavljan. Takih pooblastil pa sodnik nima niti v okviru dolžnosti materialnega procesnega vodstva (298. čl. ZPP). Ob pomanjkanju trditev o pravno relevantnih dejstvih pa sodišče upravičeno ni izvajalo dokazov.
Upravni organi morajo v upravnem postopku paziti tako na zavarovanje in uveljavitev pravic posameznikov kot tudi na javno korist (1. odst.
5. čl. ZUP). V tem postopku sta obe pravdni stranki sodelovali kot stranki v upravnem postopku (49. čl. ZUP) in sta torej lahko svoje izjave in stališča podajali v za to predvidenih procesnih oblikah (npr. 182. čl. ZUP). Izjav udeleženih strank v upravnem postopku ni mogoče šteti za izjav volje v smislu obligacijskopravnih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja, temveč kot izjave strank v tem postopku, katerega končni cilj je izdaja odločbe. S takšnimi - četudi skladnimi izjavami - zato ne nastane pogodba.
Obtoženca sta oškodovanca, ki je nameraval domov s taksijem, s pretvezo, da ga bosta peljala domov z njunim vozilom, zvabila iz lokala proti železniški postaji, kjer sta ga obstopila in je prvoobtoženi od oškodovanca zahteval denar. Res je sicer oškodovanec zatem sam iz torbe potegnil denarnico, iz katere pa sta mu obtoženca vzela ves denar, čekovne blankete in plačilni kartici. Vendar pa je sodišče prve stopnje, upoštevaje vse takratne okoliščine, v katerih se je znašel oškodovanec, pravilno zaključilo, da oškodovanec tega ni storil prostovoljno, temveč zaradi občutka ogroženosti, katerega je izzvalo ravnanje obtožencev. Ne gre prezreti, da je bil oškodovanec pred tem hudo poškodovan v prometni nesreči in kot to izhaja iz njegove izpovedi, bi lahko bil zanj vsak udarec usoden. Upoštevaje navedeno in tudi okoliščine in način, v katerih je prvoobtoženi od oškodovanca zahteval denar (noč, relativno samoten kraj na železniški postaji blizu železniških tirov, sam napram dvema mlajšima moškima) so tako tudi po oceni sodišča druge stopnje pomenile resno grožnjo obtožencev oškodovancu, katere cilj je bil pridobiti od oškodovanca denar. Oškodovanec je denarnico izročil na zahtevo obtoženca, ko se je zaradi ravnanja obtožencev in okoliščin počutil od njiju ogroženega in ni moč pritrditi navedbam zagovornice prvoobtoženega v pritožbi, da naj bi v ravnanju obtoženca bili podani le znaki kaznivega dejanja po členu 215/V KZ.
Če je posredno izvrševanje posesti pravice voženj toženec preprečil, ima njegovo ravnanje znake motitve posesti, ki je po čl. 75 ZTLPR predmet posestnega varstva.
Pravica do samopomoči velja le zoper tistega, ki neupravičeno moti posest ali jo odvzame in še to le ob pogoju, da gre za neposredno nevarnost, da je samopomoč nujna in da ustreza okoliščinam, v kateri obstaja nevarnost. Samopomoč je načeloma prepovedano sredstvo posestnega varstva, saj je v pravno urejeni državi fizična samopomoč kot oblika reševanja sporov izključena. Le izjemno je dovoljena kot sredstvo varstva posesti, a je omejena tako časovno kot tudi po načinu in obliki, namenjena pa predvsem zaščiti javnega reda in miru ter kontiuniteti razmerij, v katerih živijo ljudje.