stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - milejši zakon
Storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa (storjenega pred 1.1.1995) sme sodišče ob izreku sodbe (po 1.1.1995) izreči stransko kazen po 39. členu KZ (prepoved vožnje motornega vozila) le ob presoji tudi nevarnosti voznika za druge udeležence v prometu (varnostni ukrep po 68. členu KZ SFRJ)
začasna odredba, ko že teče izvršba - pravni interes
S sklepom o izvršbi je bilo ugodeno predlogu upnika, da se zaradi izterjave 2.849.184,00 SIT opravi rubež očitno tudi na vozilu, glede katerega upnik predlaga kot zavarovanje prepoved razpolaganja. Posledica rubeža je pridobitev zastavne pravice (78. čl. ZIP), dolžniku pa je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (77. čl. ZIP). V konkretnem primeru je tako že v teku postopek, ki nudi upniku učinkovitejše pravno varstvo od predlaganega (prim. 2. odst. 266. čl. ZIP). Zato je po presoji sodišča pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da upnik nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
Stanovanjska pravica po ZSR ima kot pridobljena pravica posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po SZ in se tovrstna ureditev uporablja vse do sklenitve najemne pogodbe. Če pa do sklenitve v zakonsko določenem roku ne pride, je treba vselej natančno raziskati, na čigavi strani tičijo vzroki, zaradi katerih do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo.
umik dokaznega predloga - primernost dokaznega sredstva
Dokazni predlog kot procesno dejanje stranke je mogoče preklicati. Vendar pa mora biti njegov preklic izrečen in se ne more presumirati (npr. s tem, da stranka ni odgovorila na poziv sodišča, ali vztraja pri predlaganem dokazu z zaslišanjem priče). Predlagani dokaz je mogoče zavrniti kot nepomemben za odločbo (ker se ne nanaša na odločilno dejstvo), ne pa kot neprimeren. V postopku namreč velja načelo proste presoje dokazov, po katerem se smejo zatrjevana dejstva dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi.
Ugovor po izteku roka mora vsebovati razloge, zaradi katerih se po izteku roka po čl. 51 ZIP lahko vloži. Neobrazložen ugovor, vložen po izteku roka iz čl. 8 ZIP se kot prepozen zavrže.
veljavnost prejšnjih najemnih pogodb - neprofitna najemnina - pravni naslov
Najemna pogodba, ki jo je sklenil najemnik z denacionalizacijskim zavezancem, v celoti velja tudi nasproti denacionalizacijskemu upravičencu kot novemu lastniku stanovanja. Zato ima najemnik veljaven pravni naslov, čeprav ne podpiše nove pogodbe.
Najemnik je dolžan plačevati enako najemnino kot prejšnjemu lastniku.
Neprofitna najemnina izjemoma velja tudi za tista zasebna stanovanja, ki so bila pred denacionalizacijo v lasti subjektov iz čl. 113 SZ.
civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost - pogodba o delu
Za odločanje o zahtevku na plačilo za izvršeno delo, ki ga je tožnik opravil na podlagi pogodbe, sklenjene s tožencem, pri katerem ni bil v delovnem razmerju, je pristojno redno sodišče, ker spor izhaja iz civilnopravnega razmerja.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 365, 365/3, 352, 352/1, 365, 365/3. ZIP člen 2, 50, 51, 2, 50, 51.
ugovor po izteku roka - pritožbena novota - prekoračitev zahtevka
Dolžnik v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi lahko kljub preteku ugovornega roka še vedno uveljavlja ugovor po 51. čl. ZIP, čeprav tega ni storil v ugovoru in je tak ugovor šteti kot dopustno novoto v smislu 352. čl. ZPP v zv. s čl. 14 ZIP. V pritožbi lahko dolžnik tudi še vedno oporeka, čeprav tega ni storil v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je sodišče odločalo preko zahtevka in mora sodišče druge stopnje to upoštevati glede na 3. odst. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 14 ZIP.
Obdolženec, ki je bil izvenzakonski partner oškodovankine matere, je oškodovanko (10 letnega otroka) med njenim spanjem božal po stegnih in spolovilu, ji segel z roko za spodnje hlače ter je vtaknil prst v nožnico, zaradi česar se je oškodovanka zbudila. Obdolženčeva zloraba položaja se kaže v tem, da je izkoristil svoj položaj nad otrokom, kar je bil vzrok, da je oškodovanka dejanja obtoženca trpela.
motenje posesti - ponovno motenje posesti - aktivna legitimacija
Tožniki imajo v tej zadevi možnost vložiti za obravnavano motenje izvršbo po členu 228/I ZIP v rokih iz drugega odstavka istega člena ZIP v zvezi z desetletnim zastaralnim rokom iz prvega odstavka 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Te možnosti pa nima tretjetožnica E. P., saj v navedenem izvršilnem naslovu (sklep na podlagi pripoznave opr.št. P 869/94) ne nastopa kot tožeča stranka, kar je prvo sodišče očitno spregledalo.