ZOR člen 31, 31/1, 32, 31, 31/1, 32. ZKZ člen 21, 23, 21, 23.
sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča
Po 1. odst. 31. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od naslovnika izjavo, da ponudbo sprejema. Kdaj je pogodba sklenjena na podlagi pravilno uveljavljene prednostne pravice nakupa, Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ne pove izrecno. Iz možnega večjega števila prednostnih upravičencev in načina sprejemanja ponudb pa sledi, da je sklenitev pogodbe na podlagi ponudbe, dane po določilih ZKZ prednostnim upravičencem, drugačna kot to določa ZOR. Možno je namreč, da pravilno uveljavi pravico do prednostnega nakupa več upravičencev istega prednostnega reda. Ker zakon nobenemu od njih ne daje močnejše pravice za sklenitev pogodbe, je edini možen zaključek, da lahko prodajalec izbira, kateremu od upravičencev istega prednostnega reda bo ponudeno zemljišče prodal.
To pa nadalje pomeni, da prodajna pogodba na podlagi ponudbe, dane po določilih ZKZ prednostnim upravičencem, ni sklenjena takrat, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Situacija je enaka tudi v primeru, če je prednostni upravičenec samo eden.
Pri oceni, ali je zahtevek za varstvo posesti služnosti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je posest po ZTLR zaščitena, je treba upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
Nasprotna udeleženka ni pridobila lastninske pravice s priposestvovanjem na delu predlagateljičine parcele, ker ni bila dobroverna posestnica. Posest je namreč dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (2. odst. 72. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).
SZ člen 112, 117, 112, 117. ZZad člen 34, 65, 66, 74, 81, 34, 65, 66, 74, 81.
odkup stanovanja - zadružna lastnina
Dolžnost prodaje stanovanja po določbah stanovanjskega zakona velja tudi za zadružno lastnino, če ne gre za zadružno premoženje, za katero velja prepoved razpolaganja po 81. čl. Zakona o zadrugah.
stvarna služnost - prenehanje služnosti - nepotrebnost za uporabo gospodujočega zemljišča - spremenjene razmere
ZTLR opredeljuje stvarno služnost v 1. odst. 49. čl.: lastniku gospodujoče stvari daje pravico, da za potrebe svojih zemljišč opravlja določena dejanja preko služnih zemljišč in obenem nalaga lastniku služne stvari, da to izvrševanje pravic trpi. Ker je služnost stvarna pravica na tuji stvari, vedno pomeni za lastnika določeno breme: glede svoje stvari je dolžan nekaj trpeti ali opustiti. Taka omejitev njegove lastninske pravice že zato ne more biti sama po sebi razlog za prenehanje služnosti.
Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek temelji na določilu 2. odst. 58. čl. ZTLR. Glede na to, da sta toženca pridobila stvarno služnost s priposestvovanjem, bi kot razlog za prenehanje služnosti po navedenem zakonskem določilu lahko bila upoštevna njena nepotrebnost za uporabo gospodujočega zemljišča. Izhodišče za tako oceno pa je lahko le ugotovitev, da je prišlo do spremembe okoliščin, v katerih in zaradi katerih je bila služnost pridobljena. Z uporabo načela, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (1.odst. 50. čl. ZTLR), ni mogoče po 2. odst. 58. čl. ZTLR zahtevati, naj služnost preneha, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj 1. odst. 50. čl. ZTLR predpisuje kar najmanj obremenjujočo uporabo obstoječe služnosti, ne pa tudi njenega prenehanja.
ZPP (1977) člen 95, 95/1, 95/1-1, 97, 154, 354, 354/2, 365, 95, 95/1, 95/1-1, 97, 154, 354, 354/2, 365. ZOR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. SKPG člen 44, 44/1, 44/1-1, 44, 44/1, 44/1-1.
zastopanje delavca v postopku za varstvo pravic
Za zastopanje delavca v postopku za varstvo pravic mora imeti delavec pisno pooblastilo sodelavcev z izrečno navedbo dejanj, ki jih lahko opravi v njihovem imenu.
Če zakoniti zastopnik pravne osebe ali (in) delavec, ki se najde v poslovnem prostoru, odkloni sprejem vabila na glavno obravnavo, in ga nato vročevalec pusti pri tajnici (v poslovnem prostoru pravne osebe), je vročitev pravilno opravljena in s tem vabilo na glavno obravnavo izkazano.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 173, 174, 177, 177/3.
odškodnina - objektivna odgovornost - negmotna škoda - oprostitev odgovornosti
Tožena stranka je po zanesljivih ugotovitvah prvega sodišča vedela za vhojeno peš pot do proge oziroma kraja nesreče in da so bližnji prebivalci progo tam prečkali, čeprav ni bilo uradnega prehoda. Kot skrben strokovnjak, ki je hkrati imetnik nevarne stvari, pa bi tožena stranka morala prečkanje proge izven uradnega prehoda preprečiti ali vsaj zelo otežkočiti.
Tožnica je ravnala skrajno neprevidno, ker je prečkala progo na neuradnem prehodu ne da bi se sploh v zadostni meri prepričala ali je tak prehod varen. O nevarnosti ni razmišljala, ker ji je takšno prečkanje tirov prišlo že v navado. Njeno ravnanje pa je bilo tudi v nasprotju s 7. členom Pravilnika o notranjem redu na železnici (Ur.
list SFRJ, št. 47/78), ki prepoveduje hojo čez tire na mestih, ki niso določena za prehod. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje takšno razmejitev odgovornosti pravdnih strank, po kateri je 70% delež na strani imetnika nevarne stvari - tožene stranke in na strani tožnice 30% delež.
Čeprav pravdni stranki soglasno predlagata sodišču prve stopnje, naj izda sodbo brez glavne obravnave, na podlagi dokumentacije v spisu, za izdajo sodbe brez glavne obravnave ni pogojev in je z njeno izdajo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 9. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00134
ZPP (1977) člen 330, 330. ZOR člen 172, 360, 172, 360. URS člen 2, 50, 50/3, 2, 50, 50/3.
odgovornost države - vmesna sodba - zastaranje odškodninskega zahtevka
V členu 50 odst. 3. Ustava zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo v skladu z zakonom. Zakon o žrtvah vojnega nasilja (Ur. list RS, št. 63/95) in napovedani Zakon o poplačilu vojne odškodnine, ki je bil parlamentu že večkrat predložen v branje, ne priznavata odškodninske odgovornosti R Slovenije za škodo, ki je žrtvam za časa vojne nastala. Žrtvam vojne, ki so v čl. 2 Zakona o žrtvah vojnega nasilja naštete, zagotavljata ta zakona le posebne dosmrtne ugodnosti v obliki denarne pomoči, olajšav pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja, pri pokojninski dobi itd. Teh ugodnosti ni mogoče šteti za odškodnino, to je za satisfakcijo za vse hudo, kar so žrtve vojnega nasilja pretrpele, ampak le tako, kot čl. 50/3 Ustave Republike Slovenije določa, za posebno varstvo prizadetih oseb skladno z načelom, da je Slovenija socialna država (čl. 2 Ustave).
Republika Slovenija odgovorna za škodo, ki so jo utrpeli tožniki ukradeni otroci po temelju le, če se izkaže, da je SFR Jugoslavija kot prednica naše države od Nemčije dobila sredstva za plačilo odškodnine, pa jih je porabila v druge namene.
Ugovor zastaranja po mnenju pritožbenega sodišča glede na sodno prakso ni mogoče uveljavljati v okviru reševanja odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo se odloča le o odgovornosti oziroma podlagi tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče zato o tem pravnem problemu ni zavzelo stališča.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - zamenjava stanovanj - pravica do odkupa stanovanja - prenos pravic privatizacijskega upravičenca
Napačno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, ki ne dopušča (z lastnikom sporazumnega) prenosa upravičenj, ki prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice pripadajo na točno določenem stanovanju (tistem, na katerem je imetnik na dan uveljavitve SZ imel stanovanjsko pravico), na drugo stanovanje.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZNP člen 9, 118, 118/3, 9, 118, 118/3.
ugotovitvena tožba - vezanost stranke na napotitveni sklep
Če nepravdni sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker je v nepravdnem postopku med strankami spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Stranka tudi ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja.
Pravdno sodišče krši 187. člen ZPP in 118/3 ZNP, če takšno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - imetnik pravice do uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - pasivna legitimacija
Lastnik, ki želi doseči pravico proste razpolage s stanovanjem, mora s tožbo zajeti tudi zavezanca za zagotovitev drugega primernega stanovanja iz 2. odst. 155. čl. SZ oziroma 2. odst. 156. čl. SZ in svoje pravice iz 1. odst. 155. čl. SZ ne more uspešno uveljavljati le z izpraznitvenim tožbenim zahtevkom zoper toženca - imetnika pravice do uporabe. Za izdajo sodbe zaradi izostanka zato ni izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP.
skupnost dedičev - uprava dediščine - upravitelj dediščine - razpolaganje z dediščino - redno vzdrževanje dediščine
Redna sečnja gozdov v skladu z letnim ali za daljše obdobje določenim etatom, ki ga izdela za to določena strokovna gozdnogospodarska služba, ne pomeni razpolaganja z gozdovi, temveč predstavlja le redno vzdrževanje (čiščenje in s tem omogočanje zdravo rast drevja) tega. Zato sečnja gozdov, ki je v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in predvidenim etatom strokovne službe spada med redno upravljanje z dediščino.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku enostranska izjava tožeče stranke, naslovljena na sodišče, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, in ker ima za posledico, da sodišče izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne (kot neutemeljen), je tožeča stranka, za katero se šteje, da je v sporu (popolnoma) propadla, nasprotni stranki dolžna povrniti njene stroške.
delniška družba - likvidacija - poplačilo obveznosti - zavarovanje plačila - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru pomeni izgubo lastnosti pravne osebe, vendar pa učinek takega vpisa nastopi šele s pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz sodnega registra (torej po 30 dneh od objave izpiska vpisa v Uradnem listu RS, če ni pritožbe tistega, ki mu je s sklepom prizadeta kakšna pravica ali na zakonu temelječ interes, sklep pa mu ni bil vročen, ali pa je pritožba takega udeleženca postopka zavrnjena ali zavržena).
Postopek avtonomne likvidacije delniške družbe je mogoče zaključiti šele potem, ko družba poravna vse obveznosti, razen tistih, za katere mora zagotoviti zavarovanje (terjatve, ki niso dospele in znane terjatve, ki jih upnik ni prijavil); zavarovanje drugih terjatev ni zadosten pogoj za zaključek likvidacije.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku avtonomne likvidacije, vendar samo upoštevaje podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.