predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
Spor o pravici do povračila stroškov zdravljenja v tujini je spor, v katerem je revizija že po zakonu dovoljena. Zato za predlog za dopustitev revizije ni niti pravne podlage niti pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). Skladno z določbo 4. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj (razen izjem, med katere pa spor o pravici do starostne pokojnine ne spada) vselej dovoljena že na podlagi samega zakona. Zato ni nobene pravne podlage oziroma pravnega interesa tožnika za odločitev revizijskega sodišča o dopustitvi revizije.
predlog za dopustitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - zavrženje predloga - prepozen predlog
Iz določbe prvega odstavka 367.b člena ZPP, v zvezi z 19. členom ZDSS-1, izhaja, da mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, predlog pa se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek). Tožnik je predlog vložil pri sodišču prve stopnje (kar je nepravilno), revizijsko sodišče pa ga je prejelo po 30. dneh (4. 3. 2014) od vročitve drugostopenjske odločbe tožniku (31. 1. 2014). To pomeni, da je bil predlog prepozen.
Obenem je bil predlog vložen brez pooblastila, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. To ima že samo po sebi za posledico zavrženje predloga (peti odstavek 98. člena ZPP). Predlogu tudi ni priložen izvod pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, niti nima zahtevanih elementov, kar so vse še dodatni razlogi za zavrženje (četrti in šesti odstavek 367.b člena ZPP).
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006174
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče šteje, da gre tudi pri odločanju o odmeri višine pravice iz socialnega zavarovanja z dokončno odločbo nosilca zavarovanja (razen če ne gre zgolj za spor o računski napaki) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja v smislu 4. točke 31. člena ZDSS-1, v katerih je revizija (razen v izrecno opredeljenih izjemah) že po zakonu dovoljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2. ZUstS člen 44. ZPSV člen 3, 3/3. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločba
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev nepremoženjske škode - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Ali se v obravnavanem primeru zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec – tožena stranka?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
ZZVZZ med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pravicami do zdravstvenih storitev v 2. točki prvega odstavka 23. člena ureja tudi pravico do plačila zdravljenja v tujini. Pravica do plačila stroškov zdravljenja v tujini je torej pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, o kateri se pri toženi stranki odloča po pravilih upravnega postopka (85. člen ZZVZZ). Zato je v sodnem sporu o pravici do plačila stroškov zdravljenja v tujini na podlagi navedenih določb ZDSS-1 revizija že po zakonu dovoljena.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – izrek enotne kazni
S tem, ko je obsojencu izrečena enotna kazen presegla seštevek določenih zapornih kazni, je sodišče v škodo obsojenca prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1014778
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/4, 25/5, 34, 34/2, 39, 39/3. ZPP člen 154, 154/1. ZUP člen 87, 87/4.
tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - kriterij uspeha stranke
Oseba, ki je upravičeno vložila tožbo zaradi molka organa, je upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji s to tožbo nastali. Pri tem je nepomembno, ali je pozneje izdana in vročena odločba upravnega organa za stranko ugodna ali neugodna. Odločilen je uspeh v sodnem postopku zaradi molka organa.
Tožba zaradi molka organa je upravičena tudi takrat, ko upravni organ (še pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1) „samoiniciativno“ izda in vroči odločbo, zaradi katere je bila tožba zaradi molka organa vložena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. Zoro-1 člen 14, 14/2-4, 17.
dovoljenje za nabavo orožja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bila njegova varnost oziroma varnost ljudi okrog njega kakorkoli dejansko ogrožena. Dejavnost strelskega društva, vključno s prevozi športnega orožja, pa sama po sebi še ne povzroča takšne ogroženosti. Revident ni izkazal niti, da bi se ogroženosti lahko zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le s tem, da bi sam imel orožje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se vložnik zahteve (v okviru navedb, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih) ne strinja z dejstvenimi zaključki izpodbijane sodbe, gre za uveljavljanje nedovoljenega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Ker je sodišče prve stopnje obsojenca ponovno spoznalo za krivega in ga na podlagi iste obtožnice obsodilo istega kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
ZKP člen 18, 18/2, 146, 214, 371, 371/1-8, 395, 395/1. URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava – kazenska ovadba - pravica do zasebnosti - presoja pritožbenih navedb
Prijava kaznivega dejanja ni dokazno sredstvo in ni nedovoljen dokaz. Ekskluzija dokazov ščiti obdolženca predvsem pred neutemeljenimi posegi državnih organov v njegove osebnostne pravice v kazenskem postopku.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Obsojenec je bil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 129. člena KZ pravnomočno že spoznan za krivega in obsojen v letu 2009. Ker ga je sodišče prve stopnje ponovno spoznalo za krivega in obsodilo na podlagi iste obtožnice okrožnega državnega tožilstva in istega kaznivega dejanja je glede nove obsodbe podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
Sodišče ni dolžno ugotavljati vseh dejstev, za katere stranki (tožilec ali obdolženec) mislita, da so pomembna in da jih je potrebno ugotoviti, ampak ugotavlja tista dejstva, ki so odločilna in za katere oceni, da so v konkretni zadevi pomembna za pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona.
Ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do vseh pritožbenih navedb, prav tako ni dolžno ponavljati argumentov sodbe sodišča prve stopnje, če se z njimi strinja. Standardu obrazložitve sodišče druge stopnje zadosti tudi, če iz razlogov sodbe izhaja, da se je z navedbami pritožbe seznanilo in jih ni prezrlo. Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe ali na navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti ter na navedbe, ki niso relevantne in so očitno neutemeljene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum – antecedenčnost dokaznih standardov - informator policije
Obstoja pogojev za izdajo odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi in podatki, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.
Predlagatelj prikritih preiskovalnih ukrepov mora seznaniti odredbodajalca ne le s svojimi dejanskimi ugotovitvami, temveč mora v zadostni meri pojasniti tudi podlago oziroma vir teh ugotovitev. Tako se prepreči možnost, da bi bil poseg v pravice posameznikov odrejen na podlagi neresničnih obvestil ali celo informacij, ki so bile pridobljene na nedovoljen način.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS1014637
ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZGJS člen 27, 28. ZUKN člen 43, 43/1-4.
gospodarske javne službe - imenovanje direktorja javnega podjetja - ni upravni spor - ni delovni spor - gospodarski spor
Za javno podjetje, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, se v skladu z 28. členom ZGJS za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah.
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.