predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). Skladno z določbo 4. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj (razen izjem, med katere pa spor o pravici do starostne pokojnine ne spada) vselej dovoljena že na podlagi samega zakona. Zato ni nobene pravne podlage oziroma pravnega interesa tožnika za odločitev revizijskega sodišča o dopustitvi revizije.
predlog za dopustitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - zavrženje predloga - prepozen predlog
Iz določbe prvega odstavka 367.b člena ZPP, v zvezi z 19. členom ZDSS-1, izhaja, da mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, predlog pa se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek). Tožnik je predlog vložil pri sodišču prve stopnje (kar je nepravilno), revizijsko sodišče pa ga je prejelo po 30. dneh (4. 3. 2014) od vročitve drugostopenjske odločbe tožniku (31. 1. 2014). To pomeni, da je bil predlog prepozen.
Obenem je bil predlog vložen brez pooblastila, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. To ima že samo po sebi za posledico zavrženje predloga (peti odstavek 98. člena ZPP). Predlogu tudi ni priložen izvod pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, niti nima zahtevanih elementov, kar so vse še dodatni razlogi za zavrženje (četrti in šesti odstavek 367.b člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
Spor o pravici do povračila stroškov zdravljenja v tujini je spor, v katerem je revizija že po zakonu dovoljena. Zato za predlog za dopustitev revizije ni niti pravne podlage niti pravnega interesa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2. ZUstS člen 44. ZPSV člen 3, 3/3. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločba
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006174
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče šteje, da gre tudi pri odločanju o odmeri višine pravice iz socialnega zavarovanja z dokončno odločbo nosilca zavarovanja (razen če ne gre zgolj za spor o računski napaki) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja v smislu 4. točke 31. člena ZDSS-1, v katerih je revizija (razen v izrecno opredeljenih izjemah) že po zakonu dovoljena.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev nepremoženjske škode - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Ali se v obravnavanem primeru zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec – tožena stranka?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
ZZVZZ med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pravicami do zdravstvenih storitev v 2. točki prvega odstavka 23. člena ureja tudi pravico do plačila zdravljenja v tujini. Pravica do plačila stroškov zdravljenja v tujini je torej pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, o kateri se pri toženi stranki odloča po pravilih upravnega postopka (85. člen ZZVZZ). Zato je v sodnem sporu o pravici do plačila stroškov zdravljenja v tujini na podlagi navedenih določb ZDSS-1 revizija že po zakonu dovoljena.
Tožnika v predlogu za dopustitev revizije sama navajata, da je Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu sodišču prve stopnje prepustilo, da glede na ožje specialistično strokovno področje posameznih izvedencev oceni, katerega od njih bo dodatno zaslišalo. Vrhovno sodišče glede na povzet zaključek izvedenskega mnenja dr. H. in povzeto obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga za njegovo dodatno zaslišanje ter razloge v predlogu za dopustitev revizije ocenjuje, da tožnika nista z verjetnostjo izkazala, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za dodatno zaslišanje izvedenca zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 82, 82/1. ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 343, 343/1, 343/3.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča - nedovoljena pritožba - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Pritožnik je ponovno vložil pravno sredstvo brez izkazane postulacijske sposobnosti, pri čemer glede na vsa predhodna pojasnila ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo Vrhovno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo kot dovoljeno. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabil pravico do sodnega varstva v smislu drugega odstavka 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v tretjem odstavku 11. člena ZPP predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.
Ugotovljene dejanske okoliščine, da vzdrževanje brvi ali pa celo sama začetna postavitev brvi, ni bila takšna, da bi preprečila nastanek oziroma obstoj špranje, v katero je zavozil tožnik z kolesom, ob tem da drugotožena stranka tudi ni postavila tabel, ki bi opozarjale na stanje brvi, narekuje porazdelitev odgovornosti oziroma soprispevkov med tožečo stranko in obema toženima strankama.
Celo če se oškodovancu lahko očita huda malomarnost, to ne pomeni, da je škoda nastala brez krivde povzročitelja oziroma da je ta svoje odgovornosti prost, oz. da do deljene krivde pride pri vsaki stopnji krivde.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - rok - prepozna vloga - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
dodelitev neprofitnega stanovanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V reviziji zatrjevane hude posledice, tj. težke stanovanjske razmere, niso neposredna posledica izpodbijane odločitve. Prav tako ni neposredna posledica izpodbijane odločitve, da revidentka nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v svoji občini, saj o tem z izpodbijanim aktom ni odločeno.
Pridobitev neprofitnega stanovanja je poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril ter kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Revidentka posledično ni izkazala zelo hudih posledic, kot jih za dovoljenost revizije zahteva določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V dvostopenjskem upravnem postopku je vsebinska presoja pritožbe zoper prvostopenjski akt, ki se s tožbo izpodbija, pogoj za vložitev tožbe zoper prvostopenjski akt (z izjemo tožbe zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1).
V obravnavani zadevi o tožničini pritožbi zoper uporabno dovoljenje ni bilo vsebinsko odločeno, ker je bila njena pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, pravilnosti - zakonitosti uporabnega dovoljenja tako drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo ni preizkusil, torej je tožba vložena prezgodaj. Zaradi zavrženja pritožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) tožnica v upravnem sporu (še) ne more izpodbijati uporabnega dovoljenja, to je prvostopenjskega akta. Lahko pa v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju pritožbe, kar je tudi storila. Šele, če bi s to tožbo uspela in bi drugostopenjski organ njeno pritožbo obravnaval po vsebini, bi lahko v primeru, da bi bila njena pritožba zavrnjena, s tožbo v upravnem sporu izpodbijala prvostopenjski akt, (ta je uporabno dovoljenje), ki bi s tem tudi vsebinsko postal dokončen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 82, 82/1. ZPP člen 11, 11/2, 11/3, 343, 343/1, 343/3.
pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča - nedovoljena pritožba - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zloraba pravice do sodnega varstva - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o kaznovanju
Pritožnik je ponovno vložil pravno sredstvo brez izkazane postulacijske sposobnosti, pri čemer glede na vsa predhodna pojasnila ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo Vrhovno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo kot dovoljeno. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabil pravico do sodnega varstva v smislu drugega odstavka 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v tretjem odstavku 11. člena ZPP predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.
ZDen člen 2, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/3. ZUS-1 člen 71, 71/2. Zakon o državljanstvu DFJ člen 35, 35/1. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 56, 56/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - čas sklenitve zakonske zveze - državljanstvo - uporaba pravnih predpisov v času sklenitve zakonske zveze - veljavnost poroke
Sodišču prve stopnje ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007089
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - – kazniva dejanja zoper pravni promet - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju iz poglavja o kaznivih dejanjih zoper pravni promet sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen varovane pravne vrednote, tako da bi lahko govorili o dejanju majhnega pomena.
ZGJS člen 27, 28. ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZUKN člen 43. ZGD-1 člen 515.
imenovanje direktorja javnega podjetja - gospodarske javne službe - gospodarski spor - ni upravni spor niti delovni spor
Spor glede imenovanja direktorja (javnega podjetja), ni spor v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, za katerega bi bilo na podlagi točke a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Prav tako obravnavani spor ni drug individualni delovni spor po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1, zato ne spada v pristojnost delovnega sodišča.
Javno podjetje, v katerem si za imenovanje na mesto direktorja prizadeva tožnik, je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. V skladu z 28. členom ZGJS se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta v sedmem poglavju (471. člen ZGD-1 in naslednji) ureja družbo z omejeno odgovornostjo, v 515. členu pa posebej položaj poslovodij (direktorjev).
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.