ZPolS člen 23, 23/1. ZOR člen 376, 392. OZ člen 352.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - navadna škoda - volitve v Državni zbor - financiranje političnih strank - zastaranje odškodninske terjatve - odločba Ustavnega sodišča
Kot navadno (pozitivno, stvarno) škodo ni mogoče opredeliti le izgube določene vrednosti premoženja (zmanjšanja obstoječega premoženja), pač pa tudi prenehanje koristi, ki jo je oškodovanec imel.
Revizija se dopusti glede vprašanj dopustnosti zahtevka na neobstoj/ničnost oporoke in vprašanja nujnega sosporništva oporočnih in zakonitih dedičev ali le oporočnih dedičev v sporu o neveljavnosti/ničnosti/neobstoja oporoke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Tožnikovega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Kranju kot nepoštenega ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, zato vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.
dopuščena revizija - obnova postopka - nove dejstva in novi dokazi - dokazno breme - možnost predložitev dokazov v postopku - procesna skrbnost - ugotovitev služnostne pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja procesne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - pojem nevarne dejavnosti - adrenalinski šport - soteskanje - izključitev iz zavarovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da soteskanje po dolini A. ni nevarna športna dejavnost in zato iz nezgodnega zavarovanja ni izključena nezgoda, do katere je pri tej dejavnosti prišlo?
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pravnih naslovov - priposestvovanje - kupna pogodba - prodaja nepremičnine na javni dražbi
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo, ker je od odločitve o reviziji mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek ter pomen večinske sodne prakse v trenutku vložitve zahtevka in odločanja o njem pred sodiščem prve stopnje za odgovor na navedeno vprašanje.
Glede prvega podrednega zahtevka prva tožnica nikoli ni podala vrednosti spornega predmeta. Ker Vrhovno sodišče tako ne more presoditi, ali je revizija glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe dovoljena oz. je situacija enaka, kot bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašala nič, je revizijo prve tožnice glede prvega podrednega zahtevka zavrglo po določbi prvega odstavka 374. člena ZPP.
Zahtevek je nesklepčen. Prva tožnica je navajala, da je upravičena do tolikšne rente, ki ji bo pokrila stroške za najem primernega stanovanja, za plačilo obratovalnih stroškov, stroškov za prehrano ter stroškov hišne pomočnice in to ocenila na 834,59 EUR (prej 200.000 SIT) mesečno. Glede na vsebino pogodbe o dosmrtnem preživljanju gre za identične dobrine oziroma storitve. Zato tožbene navedbe ne izključujejo siceršnjega pravila, da se denarna renta v primeru njene določitve kot ustrezne vrednosti naturalnega preživljanja določi glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja. Vendar pa je v primeru, kadar gre za identiteto potreb in storitev s pogodbenimi obveznostmi, tožba, ki sicer opisuje preživninske potrebe upravičenca, hkrati s tem pa denarno ovrednoti vsebino pogodbe, dovolj opredeljena, da bi jo sodišče moralo vsebinsko obravnavati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016949
ZPP člen 367a, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – odgovorna oseba - pasivna legitimacija - pripadajoče zemljišče - denacionalizacija
Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more dati relevantnega odgovora za odločanje v obravnavani zadevi. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato predlagateljica z dopuščeno revizijo v tem delu ne bi mogla uspeti.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/4, 367/5.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki so navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, saj vsak s svojim zahtevkom zahteva povrnitev svoje škode zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja. Dovoljenost revizije in predloga za dopustitev revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP.
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja ali je pravilno stališče, da je mogoče obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP uporabiti le v primeru, ko se odločitev sodišča opira na pravnomočno (kazensko obsodilno) sodbo in ne tudi v primeru, ko se opira na nepravnomočno odločbo in ali sta sodišči pravilno presodili, da se sodna odločba pri presoji odškodninske odgovornosti toženca ne opira na kazensko obsodilno sodbo v smislu 9. točke 394. člena ZPP oziroma, ali je v obravnavani zadevi dosežen standard, da se odločitev sodišča opira na sodbo drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - lažja izvedba dokaznega postopka - stalno prebivališče oškodovancev in prič - kazenski postopek - predpravdni postopek
Postopek pred sodiščem v Ljubljani ne bi bil ekonomičen, saj se je škodni dogodek zgodil na območju Okrajnega sodišča v Ljutomeru, kjer imajo prebivališče oškodovanci in toženka; kazenski postopek zoper toženko v zvezi s škodnim dogodkom, vodi Okrožno sodišče v Murski Soboti; predpravdni postopek je vodila območna enota tožeče stranke v Muski Soboti, kjer ima sedež tudi pooblaščenec toženke.
Glede na okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja Okrajno sodišče v Ljubljani, je očitno, da
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - nepravdni postopek - določitev meje
Institut delegacije pristojnosti ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo.
Splošno sklicevanje na neke lokalne značilnosti in navrženo, neopredeljeno znanstvo nasprotnega udeleženca z osebami, zaposlenimi na sodišču, ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 158, 158/1, 158/2.
predlog za dopustitev revizije – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - breja kobila -- krivdna odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni razlogi, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
zavrženje revizije zoper sodbo, s katero je tožbi ugodeno - izpodbijani upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek - revizija tožene stranke - začasna odredba
Če je s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.
SPZ člen 99. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - občina - javno dobro - cesta - vznemirjanje lastninske pravice na javnem dobru
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali občini kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.