pripor – ponovitvena nevarnost – nove okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Navedbe vložnika, ki se nanašajo na nove okoliščine, ki v času odločanja o odreditvi pripora še niso bile znane, za presojo izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora niso relevantne.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1-4. ZDT-1 člen 173, 173/6, 174, 174/6. Državnotožilski red člen 95, 96.
strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - strokovni pregled v posamezni zadevi - zapisnik - predmet izpodbijanja v upravnem sporu - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani Zapisnik ni upravni akt v smislu 1. in 2. člena ZUS-1.
Z izpodbijanim Zapisnikom ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. V njem so vsebovane ugotovitve po opravljenem strokovnem pregledu v konkretni kazenski zadevi, takšne ugotovitve pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomenijo vsebinske odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja.
Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
obnova postopka – nova dejstva in novi dokazi – izvedensko mnenje – cenitev
Predlog za obnovo postopka je prva nasprotna udeleženka vložila iz obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Prva nasprotna udeleženka dovoljeni obnovitveni razlog vidi v novem, zase ugodnejšem mnenju izvedenca glede vrednosti stavbe. To tudi v reviziji izrecno poudarja in zanika, da bi obnovo postopka predlagala zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa je ključnega pomena okoliščina, da je nova cenitev od prejšnje za revidentko ugodnejša prav zato, ker temelji na drugačni metodologiji in na drugem predpisu kot prva. Ko je tako, pa je treba pritrditi stališču sodišč prve in druge stopnje, da se revidentka v predlogu v resnici zavzema za drugačno uporabo materialnega prava, kar ni dovoljen obnovitveni razlog.
pripor - odreditev pripora - skrajšani postopek – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost pripora
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno.
ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 148, 148/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločba
Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 371, 371/1-8, 371, 371/1-11.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – okoliščine
Za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici je treba opraviti presojo, ali so dokazi, ki so bili izvedeni v preiskavi, stopnjo utemeljenega suma omajali do te mere, da bi bilo treba pripor zoper obdolženca odpraviti.
Ker je bila lista določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 1. volilne enote, priloženih pa je bilo le 61. Glede na ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 39 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov ni bila dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka tožeče stranke v obravnavani zadevi niti ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 23 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost.
Vrhovno sodišče meni, da tožena stranka niti ni bila dolžna pozivati tožeče stranke na dopolnitev vloge. V drugem odstavku 56. člena ZVDZ je namreč določeno, da če Volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Ta določba je glede na določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, specialna določba, saj dovoljuje dopolnjevanje vloge - liste kandidatov le, če gre za formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
Ker je bila lista tako torej določena na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, bi moralo biti listi priloženih 100 podpor volivcev iz 5. volilne enote, priloženih pa je bilo le 76, kar med strankama niti ni sporno. Glede na takšno ureditev v ZVDZ in v aktih tožeče stranke pomanjkanja 24 pravočasnih podpor ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v naknadnem roku. Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi pravočasne podpore lahko predložila. Torej gre za vsebinsko pomanjkljivost. Zato za pozivanje na dopolnjevanje liste kandidatov s 24 podporami ni bila niti dana pravna podlaga v drugem odstavku 56. člena ZVDZ.
Brez objektivne možnosti, da bi obdolženec ponovil kaznivo dejanje na isti način, ter ob odsotnosti kakršnihkoli okoliščin, ki bi omogočale zaključek, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje na kak drug način, ni podane konkretne nevarnosti, da bo obdolženec v prihodnosti izvrševal istovrstna kazniva dejanja.
mandatna pogodba - odvetniško zastopanje - odstop od pogodbe - nagrada za odvetniške storitve - kršitev pogodbe
Ker je bil razlog za odstop tožene stranke tožnikova kršitev pogodbe, revident nima pravice do pavšalne nagrade iz drugega odstavka 8. člena pogodbe, dogovorjene za primer prenehanja pogodbe.
ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 96/2, 202, 203, 203/3-1, 213.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
ZUS-1 člen 59, 59/3-2, 93/1. ZPP člen 339/2-8, 339/2-10.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - vedenje o davčni goljufiji - subjektivni element - glavna obravnava v upravnem sporu - načelo kontradiktornosti
Ker se revident glede dejstev in okoliščin, na katerih temelji izpodbijana sodba, ni imel možnosti neposredno izjasniti ne v upravnem postopku, ne na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, je Vrhovno sodišče zaradi kršitve načela kontradiktornosti na podlagi 93. člena ter druge alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 in 8. in 10. točke 339. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Nagib je sicer res postal del kavze pogodbe, vendar pa na njeno pravno opredelitev ni vplival, vplival pa je na med pravdnimi strankami sicer nesporno okoliščino, da je pogodba prenehala veljati zaradi prenehanja nudenja oskrbe tožnici, kar pravno pomeni, da je odpadla kavza pogodbe, brez nje pa pogodba ne more več obstajati (39. člen OZ).
Ko revidentka izpostavlja tudi fraudulozen namen toženih strank pri sklepanju obeh pogodb, in sicer izigrati jo oziroma izkoristiti njeno slabost, naivnost, bolezen in domotožje, s temi trditvami dejansko uveljavlja izpodbojnost pogodb, ne pa njune ničnosti (prevara v smislu 49. člena OZ).
Za navideznost pogodbe ne zadošča le volja ene pogodbene stranke, da se sklene navidezna pogodba, temveč vseh pogodbenih strank.
Ob uveljavljanem kondikcijskem zahtevku je pasivno legitimiran za vrnitev tisti, ki je denar prejel, ga uporabil v svojo korist in bil tako obogaten.
Sodišči prve in druge stopnje sta materialnopravno pravilno ugotovili, da - pogodbi ne predstavljata niti pogodbe o preužitku, niti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – odklonitveni razlog – nepristranskost - razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe po obnovi kazenskega postopka
Komentar in nasmešek sodnika še ne predstavljata ravnanja sodnika, ki bi sama po sebi ali ob upoštevanju dejstva, da je sodnik sodišča prve stopnje odločal v vsebinsko povezani zadevi, lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodnika, saj ne zadostujejo, da bi iz njih bilo mogoče sklepati na pristranski osebni odnos sodnika do obravnavane zadeve.
Sodišče mora tudi v ponovljenem postopku obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki so podlaga za odločitev in se ne more zgolj sklicevati na dejansko stanje, ugotovljeno v predhodnem postopku.