zahtevek za vračilo trošarine - umik zahtevka za vračilo trošarine - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik umaknil letni zahtevek za vračilo trošarine, o kateri se vodi predmetni upravni spor, je sodišče tožnika pozvalo, naj pojasni ali z umikom zahtevka hkrati umika tudi tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik je izjavil, da umika navedeno tožbo, zato je sodišče postopek ustavilo.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
ZID člen 15, 15/1. ZDR člen 143, 143/3, 227, 227/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - inšpekcijski zavezanec
Sodišče se pridružuje ugotovitvi upravnega organa druge stopnje, da je izpodbijana odločba izdana pravilnemu zavezancu, ne glede na to, da je je v izreku za zavezancem v oklepaju navedena še poslovna enota. Ta navedba namreč v ničemer ne vpliva na sicer pravilno navedbo tožnice kot zavezanke. Tudi sicer pa tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi sama navaja, da je kot delodajalka zavezanka v tem postopku, razlogov, zaradi katerih izpodbijane odločbe kljub temu ne bi mogla izvršiti, pa ne navede.
potrošnik - organizacija potrošnikov - izbris iz registra potrošniških organizacij
Odločitev o izbrisu tožnika iz registra potrošniških organizacij temelji na ugotovitvi, da njegovi ustanovitelji niso bile zgolj fizične osebe. Kljub temu, da se izpodbijana odločitev nanaša na izbris tožnika iz registra in ne na odpravo odločbe o njegovem vpisu v register, taka odločitev pomeni poseg v pravnomočno urejen pravni položaj, zato mora temeljiti na zakonu (158. člen Ustave).
Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov drugostopenjski upravni organ utemeljuje s pojasnilom, da je bilo treba tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrniti, ker je bila pritožba delno zavrnjena, da pa je za odločitev o povrnitvi priglašenih stroškov v delu, v katerem je bila izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, pristojen odločati prvostopenjski upravni organ. To pa iz izpodbijanega izreka o stroških ne izhaja.
V izreku navedena odstranitev dodatne kleti je v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi (za stranko koristne) ugotovitve, da gre v obravnavanem primer za neskladno, ne pa morebiti za nelegalno gradnjo. Zato je neutemeljeno tudi tožnikovo stališče, da bi morali biti za dodatno klet voden postopek za nelegalno gradnjo in ne za neskladno gradnjo.
Tožnika moti predvsem, da zaradi investitorstva Občine Tržič ne bo mogel realizirati dogovora, ki ga je imel s pravnim prednikom B. d.d., po katerem bi slednji zgradil objekt v funkciji razbremenilnika in vodohrana, lastninska pravica in pravica upravljanja na njem pa bi po izgradnji prešla na tožnika. Sodišče ugotavlja, da gre za dejanski in ne pravni interes. Poleg tega so z dnem uveljavitve Zakona o gospodarskih javnih službah infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter druga sredstva, ki so bila v skladu s predpisi namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb, postali lastnina države oziroma občine.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje. To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo.
odgovorni projektant - odgovorni vodja del - vpis v imenik - pogoji za vpis v imenik - tuje državljanstvo
ZGO-1 v drugem odstavku 45. člena določa, da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezni imenik in ima po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe najmanj 7 let delovnih izkušenj pri zahtevnih objektih in najmanj 5 let pri manj zahtevnih objektih. Iz te določbe izhaja, da so zahtevane delovne izkušnje po končanem študiju za pridobitev določene stopnje izobrazbe. V konkretnem primeru pa ni sporno, da je tožnik pridobil visokošolsko izobrazbo 22. 3. 2012, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe (17. 9. 2013) ni izpolnil zahtevanega pogoja glede delovnih izkušenj po pridobljeni visokošolski izobrazbi.
Pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte ureja drugi odstavek 77. člena ZGO-1. S tem v zvezi pa se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da tožnikov strokovni izpit, ki ga je 24. 12. 2004 opravil pri Ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in ekologijo v Banja Luki, ni ustrezen za pridobitev pooblastila za odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov.
ZGO-1 člen 152. ZUN člen 51. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - bazen - odmiki
V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik zgradil nadstrešek ob meji (bazen na oddaljenosti 1 m od meje), da za tako gradnjo (ok. leta 1997) ni pridobil odločbe o priglasitvi del, s katero bi si zavaroval svoj pravni položaj pred kasnejšimi spremembami predpisov (tudi glede odmikov). Pri tem je treba upoštevati, da je t.i. legalizacija nelegalnih objektov dopustna le na podlagi v času odločanja veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo, zato investitor nelegalnega objekta ne more zahtevati uporabe predpisov iz časa gradnje, če so ti prenehali veljati.
ZGO-1 člen 62, 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 113, 114, 118, 260, 260/9, 265, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes - stroški upravnega postopka
Dejstvo, da naj bi se v času gradnje pojavila rjava voda, ki je do roba napolnila jarek ob tožnikovih parcelah (ni sporno, da ta jarek leži ob in ne na zemljiščih – zadnji odstavek na 5. strani tožbe, op. sodišča), in da naj bi ta voda pritekala z zemljišč, kjer se je gradil A., po presoji sodišča ne izkazuje obravnavanega obnovitvenega razloga, saj–kot je navedel drugostopenjski organ –, ta podatek ne izkazuje razmerja tožnikov do upravne stvari, o kateri je bilo odločeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pritožbeni upravni organ ni ugotovil, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, ampak le, da ni bistveno pripomogel k rešitvi zadevi, kar je razumljivo, saj razlaga zakonskih določb glede vprašanja, kdo se sme udeleževati postopka, drugostopenjskemu upravnemu organu glede na ustaljeno upravno in upravnosodno prakso ne more povzročati težav. Vendar to ne pomeni, da odgovor na pritožbo sam zase ni bil potreben, upoštevaje, da je šlo za postopek odločanja o izrednem pravnem sredstvu, ki bi lahko posegel v pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem v investitorjevo pravico do gradnje, poleg tega pa niti izid postopka z vidika stališč v sodbi I U 1784/2011 ni bil gotov.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba starostnega pogoja
Prvi odstavek 15. člena ZVV po uveljavitvi ZUJF vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Do uveljavitve ZUJF je ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom, neodvisno od njihovega premoženjskega stanja. ZUJF je dodatno zaostril pogoje za pridobitev navedene pravice, in sicer tako, da je spremenil starostni pogoj za pridobitev pravice do varstva po ZVV (100. člen ZUJF). Ta sedaj znaša 55 let (prvi odstavek 6. člena ZVV) in ne več 50 let, kot je veljalo pred uveljavitvijo ZUJF.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 2, 6, 6/2, 12, 12/2, 12/2-2, 14, 14/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova in razvoj vasi - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - skladnost zahtevka s zahtevami predpisov - zahteve predpisov o javnem naročanju - javno naročilo gradenj - oddaja javnega naročila po sklopih - javna objava javnega naročila
Z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope ter z oddajo naročila po sklopih se ne kršijo določila ZJN-2, če so pri delitvi naročila upoštevani pogoji ter temeljna načela javnega naročanja.
V primeru, ko naročnik razdeli javno naročilo gradenj na posamezne sklope, je treba pri ocenitvi vrednosti predmeta javnega naročila po izrecni določbi zakona za osnovo vzeti skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov (točka a) petega odstavka 14. člena ZJN-2). Namen te določbe je preprečiti, da bi se naročnik z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope poskušal izogniti prisilnim določilom ZJN-2, ki naročnika zavezujejo, da javno objavi naročilo, če je njegova ocenjena vrednost enaka ali višja od zakonsko določenega praga oz. mejne vrednosti za objavo.
Z opustitvijo javne objave javnega naročila je tožnica kršila določbo točke a) petega odstavka 14. člena ZJN-2 v zvezi s točko 2 drugega odstavka 12. člena ZJN-2. Takšna kršitev pravil javnega naročanja pa je razlog za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev po četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
kmetijsko zemljišče - status zaščitene kmetije - vrsta rabe zemljišč - sprememba vrste rabe zemljišč - stranka v postopku
Vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, lahko predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - starost - izguba delovne zmožnosti
Okoliščina, da je tožnik bolan in da se zdravi, na izpodbijano odločitev ne vpliva, saj je ob navedenem starostnem pogoju druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev, le trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
Obveznost zavezanca za plačilo storitev institucionalnega varstva ne more temeljiti zgolj na statističnih podatkih o povprečno porabljenih denarnih sredstvih na člana družine. Statistični podatki sicer lahko predstavljajo pomoč oziroma finančni okvir pri vrednotenju preužitka. Vendar pa je treba višino vsake posamezne obveznosti presojati glede na okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na dejanske razmere in okoliščine, v katerih je živela upravičenka z družino zavezanca, ter ob upoštevanju krajevno običajnega načina oskrbe starostnikov na domu.
napake v postopku evidentiranja - poprava napak - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - sprememba vrste rabe zemljišča
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi je bil tekom upravnega spora izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožnikovi pravici, zato je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1 odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku.