ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZSPJS člen 5, 5/1. ZDR člen 127.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - stvarna pristojnost - delovni spor -
Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - nelegalna gradnja - izrek odločbe - določljivost izreka
Obveznost, ki je naložena z izpodbijano odločbo, je določljiva. V njej je namreč natančno opisana nelegalna gradnja, iz odločbe pa tudi jasno izhaja, da bo vzpostavitev prejšnjega stanja dosežena z njeno odstranitvijo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 36, 41, 42, 42/2.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - bistvena kršitev določb postopka
Od tega, ali gre za preverjanje upravičenosti dodelitve nujne BPP od samega začetka (36. člen ZBPP), ali za vmesno ugotavljanje premoženjskega stanja in posledično preverjanje upravičenosti do (nadaljnje) BPP zaradi drugačnega premoženjskega stanja (41. člen ZBPP), je odvisno, katero premoženjsko stanje oziroma kateri predpisi so pravno pomembni za odločitev v konkretnem primeru. Ker v tem primeru te okoliščine niso jasne in tudi ni jasno, po kateri določbi ZBPP je odločitev organa za BPP sprejeta, ali po 36. ali po 41. členu ZBPP, je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - že zgrajen objekt - legalizacija objekta
Komunalni prispevek je treba plačati tudi v primeru že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
dohodnina - odmera dohodnine - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Prvostopenjski davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in predloženo cenitev ter na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava in ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti
Davčni organ po 111. členu ZDavP-2 lahko zahteva zavarovanje še pred nastankom davčne obveznosti oziroma pred pridobitvijo izvršilnega naslova, torej še pred izdajo odmerne odločbe, kot je to storil v predmetni zadevi. Dovolj je namreč verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina, kar pa je bilo v konkretnem primeru nedvomno podano.
DDV - dodatna odmera DDV - prejemnika blaga ali storitev kot plačniki DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbena dela
Izpodbijana odločba se v delu, ki se nanaša na prejete račune za dobavo materiala od povezane osebe B. d.o.o. ne da preizkusiti. Kršena so pravila postopka, saj razlogi, ki jih navaja davčni organ niso preverljivi in razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Vse to ima za posledico nepravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 76.a člena ZDDV-1 glede vprašanja ali so tožniku opravljena gradbena dela v smislu a) točke 76.a člena ZDDV-1 oziroma ali gre za institut obrnjene davčne obveznosti oziroma je ostalo nepojasnjeno, kaj je bilo dejansko zaračunano tožniku s strani povezane osebe.
Ker je bilo o državljanstvu upravičenca ter nadomestnega upravičenca že pravnomočno odločeno, tožnica ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva, ne more več uspešno uveljavljati.
evidentiranje urejene meje - načelo zaslišanja stranke - skupni predstavnik - bistvena kršitev določb postopka
Prvostopenjski organ postopka ni vodil v skladu z načelom zaslišanja stranke, saj tožniku ni dal možnosti, da se izjavi se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V izpodbijani odločbi, ki jo je izdal neposredno po izdaji sklepa, s katerim je tožniku priznal položaj stranke, je ugotovil, da se je tožnik ustne obravnave udeležil kot predstavnik B., in je tedaj dal izjave glede drugih, in ne sedaj spornih parcel. Da bi se lahko izjavil glede teh, kot njihov lastnik, pa iz spisa ne izhaja.
Glede na obrazložitev ni mogoče preveriti, ali je prvostopenjski organ ugotovil, da se, konkretno, meji parcel 1502 in (prejšnje) 2306/3 v delu dotikata ali ne in tudi ni pojasnil, ali je meja parcele 1502 urejena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je v skladu z določbo 8. člena ZUP v povezavi z določbo 10. člena ZUP, pred odločitvijo presodila vsa predložena dokazila, kot je Poročilo o prometni nesreči ter izjavo voznika, ter ugotovila, da uradna listina o prometni nezgodi ne potrjuje tožnikove udeležbe v tej nezgodi, niti posledic oziroma udeležbe v prometni nesreči ni mogoče razbrati iz priloženih zdravniških potrdil, pridobljenih v postopku zdravljenja očesa. Ker je tožena stranka ocenila vse zbrane podatke ter to presojo subsumirala pod zakonske določbe (OZ) ter na podlagi tega ugotovila, da za izplačilo odškodnine niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, je glede verjetnosti obstoja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti utemeljeno sprejela drugačen zaključek, kot ga zatrjuje tožnik v tožbi.
Tožnik tudi tožbi ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za posojilo in da bi obenem lahko iz njih razbralo, da bi bilo nakazilo lahko v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupoštevno v smislu ugotavljanja višine prejemkov in presoje v smislu preverjanja izpolnjevanja finančnih pogojev iz 13. člena ZBPP. Zgolj bančni izpisek, ki ga je tožbi priložil tožnik, ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je kot sporno izvzela vprašanje, ali je s strani tožnice zatrjevana škoda na njenem zdravju vzročni zvezi s prometno nesrečo iz leta 1988. Pri odločitvi, da vzročna zveza ni izkazana, se je oprla na mnenje zdravnika cenzorja in prošnji priloženo zdravstveno dokumentacijo. Gre za izvide, ki tudi po presoji sodišča ne dokazujejo vzročne zveze med tožničino prometno nesrečo in njenim zdravstvenim stanjem, čeprav bi po presoji sodišča morala vsaj minimalno stopnjo verjetnost izgleda za uspeh izkazati tožnica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - načelo pravičnosti in morale
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganja pravnih učinkov le tega, pri čemur pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Tožena stranka je nerazumnost tožnikovega predloga za odpust obveznosti presojala predvsem z vidika 408. člena ZFPPIPP (v delu, ki se nanaša na dolgovane davke in prispevke), v delu, ki se nanaša na dolgovana plačila glob in prekrškov, pa se je oprla na pojem pravičnosti in morale, obrazložen s tožnikovo zdravstveno sposobnostjo za opravljanje dela in njegovo starost. Po presoji sodišča je s tako razlago presegla pristojnost, ki ji gre na podlagi določbe 24. člena ZBPP.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 383a, 383a/4, 399.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, kdaj odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo štiri taksativno naštete ovire, med katere pa ne sodi ovira že začetega kazenskega postopka, ki pa še ni končan s pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - začasni skrbnik - dolžnosti začasnega skrbnika
T
ožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam,
ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe,
je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje, tj. morebitno odobritev tožnikove tožbe.
V obravnavani zadevi s štampiljke na izpodbijani odločbi in iz tožnikovih navedb v tožbi izhaja, da je bila izpodbijana odločba dejansko vročena tožnikovemu skrbniku - CSD Domžale. To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena tudi njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom sodišča v delo skrbnika, je bilo po presoji sodišča s tem tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.