brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stalno prebivališče
Organ za BPP je na podatek iz evidence (Centralnega registra prebivalstva) vezan. Tožnik v relevantnem času ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in zato glede na določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne more biti upravičenec do brezplačne pravne pomoči.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - vročitev izpodbijanega upravnega akta skrbniku - vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar pa, glede na delno odvzeto poslovno sposobnost, ni procesno sposoben. Sodišče je v nadaljevanju ugotavljalo, ali bi bilo treba od tožnikovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, to je odobritev tožbe. Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo primerno, v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od značilnosti rednega upravnega spora je, da sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov, kar pomeni, da je skrbnik s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že, ko mu je vročen upravni akt. Izpodbijani sklep je bil brez dvoma vročen (takratnemu) tožnikovemu skrbniku. Ta je bil torej že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek ter je imel možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom v skrbnikovo delo, je bila glede na navedeno tožniku ustrezno varovana pravica do sodnega varstva. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta zaradi kverulantskih značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih postopkih, v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in smiselni. Pozivanje k odobritvi tožbe, ki jo je tožnik sam vložil zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, bi bilo zato tudi v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato je sodišče tožbo brez pozivanja skrbnika k njeni odobritvi zavrglo.
ukrep medobčinskega inšpektorja - žalitev uradne osebe - denarna kazen
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ obravnaval situacijo iz tretjega odstavka 111. člena ZUP kot prekršek po ZP-1 in pri tem upošteval materialnopravne in procesne določbe ZP-1, kar pa v obravnavanem primeru ni pravilno. Ne gre namreč za prekršek v smislu ZP-1, ampak za inštitut denarne kazni po tretjem odstavku 111. člena ZUP, ki jo lahko izreče organ oz. uradna oseba organa ob izpolnjevanju pogojev, da gre za žalitev organa, uradne osebe, nasprotne stranke ali drugega udeleženca v postopku, kar pa je treba tudi ustrezno obrazložiti v skladu s pravili ZUP. Slednje pomeni, da mora odločba vsebovati obvezne sestavine, ki jih predpisuje ZUP. Izpodbijani sklep pa sloni na določbah ZP-1 in so zato bistveno kršena pravila upravnega postopka.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 1.55. MRS standard 36.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - naložbena nepremičnina - odhodek iz naslova slabitve naložbene nepremičnine
Sodišče je v tej zadevi obravnavalo (davčno) priznavanje odhodkov v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova slabitve naložbene nepremičnine v letu 2007.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - možnost udeležbe v postopku
Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.
ZDoh-2 člen 16, 16/9, 18, 18-6, 105, 108, 108/2, 133. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odpis terjatve - drug dohodek - načelo zaslišanja stranke
Ne drži trditev, da tožnik ni imel možnosti, da se izreče o ugotovitvah, zbranih pri inšpekcijskem pregledu in še manj trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Zatrjevana nedokončanost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni v zadostni meri izkazana in je zato zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za prebivanje, zakonit in pravilen.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava odpadnega papirja in železa
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela. Posamični objektivni kriteriji so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, saj je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. V obravnavanem primeru izpodbijana odločba ni zakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj relevantne okoliščine niso ugotovljene. Ni bila izvedena dokazna ocena vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Izpodbijana odločba v ključnem delu glede subjektivnega elementa tožnika je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - opomin pred izvršbo - zavrženje tožbe
Sodišče je moralo tožbo zavreči, ker akta, ki ju tožnica izpodbija, nista upravna akta po določbah ZUS-1 in s tem akta, ki bi ju bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Predmet presoje v upravnem sporu pa tudi niso odločitve sodišč, sprejete v okviru izvrševanja sodne funkcije (3. člen ZUS-1).
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava blaga oz. oprava storitev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Davčni organ ni v zadostni meri raziskal relevantnih objektivnih okoliščin, da bi sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
denacionalizacija - vračilo podržavljene nepremičnine - odškodnina za podržavljeno premoženje - poslovni prostor - ista nepremičnina
Že iz površine prostorov 601 m2, ki je izhajala iz obsega podržavljenja predmetne poslovno stanovanjske stavbe in je bila navedena v odločbi o podržavljenju ter iz površine prostorov, kot izhaja iz navedb v cenitvi izvedenca, to je prav tako 601 m2 ter glede na število lokalov v njej, izhaja, da je bilo o odškodnini za detajlistično trgovino, ki se je nesporno nahajala v tej poslovno stanovanjski stavbi, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-636/93-55 z dne 31. 1. 2007, kot je pravilno ugotovil tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Z navedeno delno odločbo je bilo namreč že pravnomočno odločeno o odškodnini za podržavljeno nepremičnino, ki je obsegala enosobno stanovanje in šest poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovni stavbi.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - izogibanje plačilu davka
Gre za poslovanje dveh povezanih oseb. Tožnik je delavcem, zaposlenim pri A. d.o.o., v spornem obdobju izplačeval neto plače, povračila prehrane med delom in prevoza na delo, A. d.o.o. pa je plače delavcev obračunal, izkazal vse obveznost iz naslova obračunov, ni pa jih poravnal, temveč je tožniku delo delavcev fakturiral kot svojo storitev. Tožnik je z izplačilom neto plač pokrival obveznosti po računih, prejetih za stroške dela. Dejansko na podlagi opisanega načina poslovanja A. d.o.o. svoje dejavnosti sploh ni opravljal. Bistvena posledica takega ravnanja je, da so obveznosti za prispevke in davke od osebnih prejemkov za delavce izkazane pri A. d.o.o., ki je nelikviden in ima blokirane vse račune, tožnik pa je, ker obveznosti za delo do delavcev poravnava le v višini izplačanih neto plač, razbremenjen vseh bruto stroškov dela. Na ta način se je A. d.o.o. izognil davčnim obremenitvam in si zagotovil nadaljnje poslovanje. Pravilen je zaključek, da je bila zaposlitev delavcev pri A. d.o.o., ki so delo dejansko opravljali pri tožniku, ki jim je tudi izplačeval neto plače in nadomestila, zgolj navidezna. Posledično je pravilna odločitev, da se obveznost za plačilo davčnega odtegljaja naloži tožniku kot izlačevalcu plač.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - odsvojitev nepremičnine
Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v več sodbah in je skladno z namenom navedene določbe, ki je v tem, da davčna oprostitev velja glede dobička iz kapitala, doseženega s prodajo glavnega prebivališča zavezanca. V konkretnem primeru dva pogoja za davčno oprostitev iz drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 nista izpolnjena, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi. V konkretnem primeru, pogoj istovetnosti ni izpolnjen, ker ne gre za isti upravni spor. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na sodbe, ki so bile izdane v drugih upravnih sporih, zato pogoj istovetnosti ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo
Tožnik je soglasje za mediacijo odklonil, kar pomeni, da zakonskega pogoja iz določbe 28. člena ZBPP ni izpolnil in da mu je zato pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala oziroma da je šteti, da gre za brezplačno pravno pomoč, ki ni (več) upravičena.
Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 51, 55a. ZPP člen 443, 443/1.
posebna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - izčrpanje vseh pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Prosilec za BPP v pravdni zadevi ni vložil izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da ni izčrpal vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre za spor majhne vrednosti, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne BPP v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo, izdano v navedeni pravdni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesne predpostavke
Predhodni predlog državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (14. člen ZDPra), ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo glede izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 24. člena ZBPP.
stroški postopka - priglasitev stroškov pritožbenega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zavrženje zahteve
Med strankami ni sporno, da sta tožeči stranki zahtevali povračilo stroškov postopka po tem, ko je bil upravni postopek že zaključen z dokončno odločitvijo upravnega organa druge stopnje, zato je bila njuna zahteva pravilno zavržena kot prepozna.