brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ima premoženje, ki dosega ali presega višino 13.870,00 EUR, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, zato ji brezplačna pravna pomoč ne gre. Zakon pa ne dopušča nikakršnih olajševalnih okoliščin v zvezi z ugotavljanjem premoženja, ki jih ima posamezni prosilec za brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo več let nahajal v Italiji. Ker pa iz dokumentacije zadeve toženka ni mogla z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Slovenija, kjer se tožnik nahaja zdaj, ali Italija, kjer se je nahajal pred vstopom v Slovenijo, se je odločila za ukrep omejitve gibanja, za katerega je ocenila, da je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav kaže na izrazito begosumnost in zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite. V konkretnem primeru je toženka odločila pravilno, ko je tožniku zaradi izrazite begosumnosti gibanje omejila na prostore Centra za tujce. Da je bil takšen ukrep pravilen in utemeljen ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da je tožnik takoj po končani glavni obravnavi dne 11. 9. 2013 izpred stavbe sodišča pobegnil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik kljub pozivom tožene stranke svoje prošnje ni pravilno dopolnil. Takšna dopolnitev pa je procesna predpostavka za nadaljnje vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je bil uporabljen pravilni prisilni ukrep, tožniku pa je bila tudi utemeljeno izrečena najnižja predpisana denarna kazen, ker je pričakovati, da bo že takšna denarna kazen prepričala tožnika, da bo ustavil uporabo obravnavanega objekta.
Odločitev tožene stranke, da projektom po vrstnem redu glede na število doseženih točk odobri sredstva v višini, ki omogočajo izvedbo prijavljenega projekta, ni neskladna z ZUJIK ter javnim razpisom.
rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnik je v Sloveniji lastnik nepremičnin, v Sloveniji živi njegova žena in oba otroka. Središče tožnikovih življenjskih interesov je tako v Sloveniji, na Republiko Nemčijo pa ga vežejo ekonomske vezi, ki so povezane z njegovo zaposlitvijo.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - - menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo tožnik ni pridobil lastninske pravice na gozdnem zemljišču, saj zgolj način plačila zemljišča (menjava stvari) ne more imeti vpliva na potek postopka prodaje, ki ga določa ZKZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitev javnosti pri sojenju
ZKP kot ZDIJZ nudita različna odgovora na odprto vprašanje, ali je sodba lahko informacija javnega značaja, če je javnost v postopku izključena. Torej se je treba odločiti, kateremu predpisu dati prednost. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 128. člena ZKP napram uporabi ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka smiselno uporabiti določilo 128. in 360. člena ZKP predvsem v tem smislu, ali je sodišče smatralo, da mora biti pri razlogih sodbe javnost izključena in s tem v zvezi pritegniti v postopek razpravljajočega sodnika.
mednarodna zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
V tem primeru bi tožena stranka morala izjave tožnika o tem, da mu grozi krvno maščevanje glede na to, da se le to lahko razteza celo na več rodov, preverjati v povezavi z informacijami, ki jih je sam predložil. Do teh informacij bi se tožena stranka morala opredeliti, saj je dejstvo, da je tožnik uveljavljal strah pred krvnim maščevanjem, saj je njegova družina iz tega razloga celo zbežala iz Afganistana. Zato ni utemeljenega razloga, da tožena stranka ni upoštevala informacij tožnika, ki se nanašajo na krvno maščevanje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja
Tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, zato je bil organ za BPP v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta. Ker tožnica pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, saj njeno premoženje presega znesek 13.780,00 EUR, ki je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v skladu s 152. členom ZUJF), mora vrniti izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - mansarda
Pri opredelitvi mansarde je bistvena poševnost, ki je posledica oblikovanja dvokapne strehe, ki se izrazi tudi v notranjem prostoru mansarde. Pri tem pa ni nujno, da se prostor zaključi neposredno pod streho (v višini slemena).
izterjava davčnih obveznosti - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena pa je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljeni najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru tožnica navedenemu statusu v družbi sploh ni ugovarjala. Zato jo je šteti za aktivno družbenico družbe v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovorna za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
V obravnavanem primeru je komisija za cepljenje v svojem strokovnem mnenju navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Prav tako se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do vseh ugovorov tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Izpodbijana odločba ne navaja strokovnih ali drugih razlogov odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih podala tožnika v vlogi in v odgovoru na strokovno mnenje komisije kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj pomanjkljivo obrazložena odločba tožnikoma ne omogoča uresničitve pravice do pravnega sredstva.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - rok za obnovo - zapisnik o inšpekcijskem nadzoru - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - dokazovanje izvora premoženja - cenitev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazovanje - pravno mnenje
K prijavi premoženja lahko davčni organ pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Za premoženje, ki ga fizična oseba v prijavi premoženja ne navede, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače. Pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pogledu zakon zavezanca ne omejuje.
Cenitev iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 je mogoče uporabiti tako v primeru odmere dohodnine po 2. alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot v primeru specialne določbe iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela materialne resnice. Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Zakon namreč ne določa, da lahko zavezanec verjetno dokaže, da je nižja.
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Šele z izdajo zapisnika se relevantne ugotovitve povežejo v celoto, ki omogoča nadaljnje ukrepanje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna oprostitev - invalidsko podjetje - vezanost upravnega organa na odločitev sodišča
Nevezanost na odločitev sodišča ne velja, če upravni organ na podlagi sodne odločbe ponovno odloča v isti zadevi. Drugostopenjski organ ni ravnal po napotkih sodišča in da je s tem kršil zakonske določbe (64. člen ZUS-1).
Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - odsvojitev nepremičnine
Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v več sodbah in je skladno z namenom navedene določbe, ki je v tem, da davčna oprostitev velja glede dobička iz kapitala, doseženega s prodajo glavnega prebivališča zavezanca. V konkretnem primeru dva pogoja za davčno oprostitev iz drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 nista izpolnjena, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.