Sodni izvedenci so dolžni v skladu s četrtim odstavkom 84. člena ZS po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih iz šestega odstavka 87. člena ZS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - priglasitev del - etažnost objekta - podstrešje
Okoliščina, ali je prostor bivalen ali ne, ne vpliva na opredelitev etaže. Standard SIST ISO 6707-1 v točki 4.6 sicer opredeljuje podstrešje kot dostopen prostor znotraj ostrešja stavbe, ki ni namenjen bivanju, vendar v 4.4 točki etažo opredeljuje ne le kot prostor med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama, temveč tudi kot prostor med zadnjo stropno konstrukcijo in streho.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Z vloženo tožbo tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, glede na to, da je bilo o njegovi obveznosti neposredno in s tem tudi o njegovi zatrjevani pravici odločeno z inšpekcijsko odločbo, ki se z izpodbijanim sklepom izvršuje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - žična ograja - odmiki
Tožnik zmotno meni, da na presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, vpliva dejstvo, da ograja iz odpadne mreže že stoji. Z gradbenim dovoljenjem se namreč dovoli gradnja objekta, kot je prikazan v dokumentaciji, ki mora biti priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Ugotavljanje legalnosti obstoječih gradenj pa je pristojnost gradbene inšpekcije. Ta namreč v inšpekcijskem postopku ugotavlja skladnost izvedene gradnje z izdanimi upravnimi dovoljenji, torej tudi z obravnavanim gradbenim dovoljenjem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - upravni spor - tožbena novota
Tožbene trditve, da tožnik ni investitor obravnavane gradnje, da je izvedel le drobna dela na objektu, ki ga je prevzel v stanju iz obdobja pred letom 1965, so nedovoljene tožbene novote, zato jih v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno, pravilno ugotovila, da tožnik ni izpolnil pogoja iz prvega v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena ZBPP, kar nadalje pomeni, da ni obstajal z zakonom določen pogoj za dodelitev BPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo več let nahajal v Italiji. Ker pa iz dokumentacije zadeve toženka ni mogla z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Slovenija, kjer se tožnik nahaja zdaj, ali Italija, kjer se je nahajal pred vstopom v Slovenijo, se je odločila za ukrep omejitve gibanja, za katerega je ocenila, da je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav kaže na izrazito begosumnost in zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite. V konkretnem primeru je toženka odločila pravilno, ko je tožniku zaradi izrazite begosumnosti gibanje omejila na prostore Centra za tujce. Da je bil takšen ukrep pravilen in utemeljen ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da je tožnik takoj po končani glavni obravnavi dne 11. 9. 2013 izpred stavbe sodišča pobegnil.
izterjava davčnih obveznosti - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena pa je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljeni najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru tožnica navedenemu statusu v družbi sploh ni ugovarjala. Zato jo je šteti za aktivno družbenico družbe v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovorna za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev Azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni več vrnil, niti ni vložil prošnje za razselitev na zasebni naslov. To pomeni, da očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato (tudi) pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnin
Ker se je lastništvo nepremičnin pridobilo že s pravnomočnostjo sodne odločbe, (in ne šele z vpisom lastništva v zemljiško knjigo), je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je štela, da je prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči lastnik spornih nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ima premoženje, ki dosega ali presega višino 13.870,00 EUR, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, zato ji brezplačna pravna pomoč ne gre. Zakon pa ne dopušča nikakršnih olajševalnih okoliščin v zvezi z ugotavljanjem premoženja, ki jih ima posamezni prosilec za brezplačno pravno pomoč.
Po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji je bilo upravičencem vrnjeno premoženje, s tem pa je bila odločba o denacionalizaciji že izvršena. Zato je tudi v obnovljenem postopku ni več mogoče odpraviti ali razveljaviti, saj so iz nje že nastale pravne posledice.
Odločitev tožene stranke, da projektom po vrstnem redu glede na število doseženih točk odobri sredstva v višini, ki omogočajo izvedbo prijavljenega projekta, ni neskladna z ZUJIK ter javnim razpisom.
mednarodna zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
V tem primeru bi tožena stranka morala izjave tožnika o tem, da mu grozi krvno maščevanje glede na to, da se le to lahko razteza celo na več rodov, preverjati v povezavi z informacijami, ki jih je sam predložil. Do teh informacij bi se tožena stranka morala opredeliti, saj je dejstvo, da je tožnik uveljavljal strah pred krvnim maščevanjem, saj je njegova družina iz tega razloga celo zbežala iz Afganistana. Zato ni utemeljenega razloga, da tožena stranka ni upoštevala informacij tožnika, ki se nanašajo na krvno maščevanje.
Ker je odločitev o vprašanju tožnikovega rezidentskega statusa pravnomočna, je prvostopni organ tožniku pravilno odmeril dohodnino, upoštevaje ugotovitev, da se tožnik šteje za slovenskega rezidenta.
Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
javni razpis - ukrep obnove in razvoja vasi - sprememba naložbe - zahteva za plačilo - znižanja in izključitve
Stranka lahko zaprosi tudi za spremembo obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, vendar pa mora za vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo predhodno pridobiti soglasje agencije.
mednarodna zaščita - združevanje družine - združenje s sestro - družinski član
Bratje in sestre osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, se po 16.b členu ZMZ ne štejejo med družinske člane, zato zanje ni mogoče uveljavljati združevanja družine.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja
Tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, zato je bil organ za BPP v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta. Ker tožnica pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, saj njeno premoženje presega znesek 13.780,00 EUR, ki je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v skladu s 152. členom ZUJF), mora vrniti izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči.