ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZZK-1 člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - predznamba
Prosilka ima premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in ki presega cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF, zato ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Ker v času izdaje izpodbijane odločbe vpisana predznamba pod Dn št. 134071/2013, pri nepremičnini, ki jo je organ upošteval kot premoženje prosilke, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZZK-1 še ni učinkovala, ker se predznamba še ni upravičila, je organ za BPP pravilno ni upošteval, v smislu, da je tožnici onemogočeno razpolaganje z nepremičnino.
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz določb ZBPP ne izhaja, da bi bilo vlaganje revizije izključeno iz presoje, ki jo zahteva ZBPP. Organ za BPP je presojo objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, v zvezi z vloženo prošnjo pravilno opravil, in na podlagi preizkusa obeh sodb ugotovil, da revizija zoper drugostopno odločbo verjetno ne bi bila uspešna.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sodni postopek ureditve meje - sodna poravnava
Prvostopenjski organ bi moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat, pridružen zahtevi za evidentiranje, v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopenjski organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.
ZEN člen 11. ZUP člen 43, 260, 260-9, 261, 261/1, 267, 267/1.
evidentiranje urejene meje - obnova postopka - stranka postopka - pravni interes
Glede na določbo 11. člena ZEN tožnica kot lastnica parcele 146/1, ne izkazuje statusa stranke. Meja v spornem postopku se je urejala med parcelami 814 ter 136/1 in 136/2, tožnica kot lastnica parcele 146/1 pa ni zemljiškoknjižna lastnica parcele, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu meji ali se dotika meje, ki se je urejala v postopku urejanja meje ter tudi ni imetnica služnostne pravice ali stavbne pravice. Status zemljiškoknjižne lastnice parcele 146/1 tožnici tudi ne daje položaja stranskega udeleženca v spornem postopku. Urejena meja med parcelo 814 ter parcelama 136/1 in 136/2, ki je bila predmet urejanja v postopku, ne more vplivati (in ne vpliva) na potek katastrske meje med parcelo 146/1 in cesto - parc. št. 814.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, ko tožnik niti ne ugovarja zaključku prvostopenjskega organa, da pogojev za pravico do zdravstvenega varstva po določbah spremenjenega 6. člena ZVV ne izpolnjuje več ter njegovima ugotovitvama, da še ni star 55 let ter ni trajno popolnoma nezmožen za delo, in ko sodišče sodi, da je prvostopenjski organ ob nespornih navedenih dejstvih z izpodbijano odločbo na podlagi določb ZVV in ZUJF pravilno odločil v zadevi ter Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti nove (spremenjene) zakonske ureditve z Ustavo, zaradi česar sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da mu je z izpodbijano odločbo na podlagi nove (spremenjene) zakonske ureditve nedopustno poseženo v pridobljene pravice, je sodišče moralo tožbo zavrniti kot neutemeljeno.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/2. ZPVI člen 11.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo oziroma nov dokaz - rok za obnovo postopka - obrazložitev sklepa o obnovi postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, da se obnovi postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja, ki ga je na zahtevo tožnika vodilo in z izdajo odločbe zaključilo pristojno ministrstvo. Gre za obnovo iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Prvostopenjski organ je namreč prejel anonimni dopis, da naj bi tožnik prepisal del magistrske naloge docentke dr. C.C.; tega dne je prejel tudi predlog Zakona o dohodnini. Izpodbijani sklep je obrazložena postopek obnove glede pridobljenega izvoda magistrske naloge docentke dr. C.C. Ni pa v sklepu obrazložena pravočasnost obnove postopka glede predloga Zakona o dohodnini in tega tudi toženka, ko je odločala o tožnikovi pritožbi, ni utemeljila. Sodišče je zato tožbi delno ugodilo.
Upravno sodišče je sledilo stališču Vrhovnega sodišča, da se za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme takšno pristno listino.
Ne gre za kršitev postopka, če stranka v fazi dovolitve obnove ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka. To možnost bo imela v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ opraviti preizkus sorazmernosti med vložkom zasebnega kapitala in vrednostjo premoženja, ki je predmet denacionalizacije, pri čemer mora preizkus obsegati poleg kvantitativnega tudi kvalitativni test sorazmernosti posega v pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca na eni strani ter zasebnih vlagateljev na drugi strani. V okviru navedenega kvantitativnega testa bo organ moral ugotoviti vrednost lastninskega vložka na eni strani in vrednost celotnega podržavljenega premoženja (ki je predmet denacionalizacije) na drugi strani ter opraviti oceno, ali gre za očitno nesorazmerje lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja.
Določbo 89. člena ZDen je treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana. V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil četrti odstavek 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-72/93, le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo le-te v last in posest.
Kolikor prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi, da je v zadevi podan dejanski stan iz 89. člena ZDen, se 89. člen ZDen lahko uporablja tudi za primere, ko je nepremičnina ali drugo premoženje, ki se je nahajalo v družbeni pravni osebi, na podlagi takih aktov ali poslov prešlo v premoženje pravne osebe v mešani lastnini; tudi v takih primerih se lahko na podlagi 89. člena ZDen, kljub četrtem odstavku 16. člena ZDen, zahteva izročitev nepremičnine oziroma premoženja v naravi od pravne osebe v mešani lastnini, ki je v času odločanja o denacionalizaciji lastnica takšnega premoženja. Določbo 89. člena ZDen je tako treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Ne glede na to, da pogodba o razdružitvi zemljiškoknjižno ni bila izvedena, to ne predstavlja ovire, da bi organ za BPP z njo dogovorjene fizične delitve stanovanjske stavbe v postopku ne upošteval, saj bi kazalo, da je tej ustreza dejanska fizična delitev stavbe ter da slednja upošteva tudi velikost idealnih solastninskih deležev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Pri presoji dodelitve BPP za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku se obstoj negativnega pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva, za katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, ni očitno nerazumna, ugotavlja, kot izhaja iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, na podlagi ocene, ali prošnja prosilca ni v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ko gre za kazenski postopek, se namreč razlaga, da to načelo terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Navedeno oceno, ali bo enakost orožij v postopku zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom, pa organ za BPP sprejme tako, da upošteva osebnost prosilca kot obdolženca, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika ter morebitne druge okoliščine, ki kažejo, ali bo glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti ter izkušnje obdolženca temu treba zagotoviti obrambo z zagovornikom.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - nepopolna tožba - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Iz priloženih listin je razvidno, da niso izpolnjene procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1, saj tožnik ni predložil dokazil, da je pisno zahteval od tožene stranke, da izda odločbo o tožnikovi pritožbi in da tožena stranka tudi v nadaljnjih sedmih dneh ni izdala odločitve o tožnikovi pritožbi, saj sme le če so izpolnjene te procesne predpostavke stranka sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju
Ker prvostopenjski organ pri odločanju ni presojal sorazmernosti med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi in je hkrati nepravilno zapolnil standard bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešani družbi, je zmotno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U – I- 72/93 z dne 20. 4. 1995.
V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - dokazno breme - verodostojnost prosilca - neskladja v izjavah prosilca - zapisnik o sprejemu prošnje za mednarodno zaščito - zapisnik o osebnem razgovoru
Toženka je ugotovila neskladja v izjavah prve tožnice pri podaji prošenj za mednarodno zaščito in na zaslišanju glede rojstnih krajev njenih mladoletnih otrok, glede datuma njihove prošnje za azil v Franciji, glede časa njihove vrnitve iz Italije v Srbijo, glede urejanja osebnih dokumentov v Srbiji in glede poskusa posilstva prve tožnice. Sodišče se ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da gre za nepomembna in zavajajoče ugotovljena neskladja. Pri tem izpostavlja, da ima zapisnik o sprejemu prošnje in zapisnik o osebnem razgovoru dokazno veljavo javne listine. Tožniki s svojimi izjavami tako niso izpolnili svojega dela dokaznega bremena, ki je v azilnem postopku deljeno med obema stranki, tako da bi uspeli ovreči pravilnost dokazne ocene tožene stranke v izpodbijani odločbi.
Z odstranitvijo „presežka“ nadstreška, za katerega v izdanem gradbenem dovoljenju ni podlage, je treba zagotoviti skladnost objekta z izdano odločbo (gradbenim dovoljenjem).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - žalitev sodišča
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118, 118/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zunanja ureditev - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka - pritožba - sprememba odločbe na drugi stopnji - stroški pritožbenega postopka
Prostorski akt predvideva gradnjo promenade, kar pomeni, da gre v tem pogledu za dopustno gradnjo. V dopolnitvi PGD iz aprila 2011 pa je promenada prikazana v načrtu zunanje ureditve, torej kot del te ureditve. Zunanja ureditev oz. v tem okviru predvideni posegi, pa delijo usodo glavnih (v konkretnem primeru večstanovanjskih) objektov.
Investitor ni predvidel morebitne samooskrbe objektov v smislu tretjega odstavka 66. člena ZGO-1 (omenjena določba je bila spremenjena z ZGO-1D), zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je po ugotovitvi, da izgradnja omrežja ni vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, tožnico pozval na predložitev pogodbe o opremljanju. Zmotno pa je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni predpostavke za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve na pritožbeni stopnji povrne stroške postopka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.