ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 27, 27/2, 27/2-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dela za lastne potrebe - nadstrešek nad teraso
Postavitev nadstreška sicer res pomeni spremembo zunanjega videza objekta, vendar to velja za vsako postavitev nadstreška. Ker pa je taka postavitev izrecno uvrščena med dela iz 27. člena pravilnika, gre očitno za izjemo od splošnega pravila, da taka dela ne smejo spremeniti videza objekta. Zakaj kljub temu meni, da je prišlo do spremembe videza objekta – torej spremembe, ki presega okvir iz druge alineje 2. točke 27. člena pravilnika, toženka ne obrazloži. Prav tako ne obrazloži, v čem naj bi postavitev nadstreška nad teraso spremenila zmogljivosti stanovanjskega objekta.
Nezakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe ni mogoče utemeljiti s predpisom, ki je bil uveljavljen po njeni izdaji. Morebitna "zakonitost" obravnavane gradnje glede na nove predpise bi imela, enako kot pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko vpliv le na morebitni izvršilni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre.
Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena ZDoh-2 izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - študent
Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničinega sina, ki še ni dopolnil 26 let in je študent, pravilno štela za njenega družinskega člana in je zato pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice pravilno upoštevala tudi sinove dohodke.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - v odločbi določen pogoj - neizpolnitev pogoja
Tožnik bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pravočasno obvestiti o vloženi tožbi. Navedena obveznost je bila z odločbo naložena neposredno tožniku, ki bi jo moral tudi izpolniti.
skrbništvo - skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Svoje odločitve glede skrbništva sme center za socialno delo spreminjati, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Pri postavljanju skrbnika je torej ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca.
Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
davčna izvršba - odlog izvršbe - odlog izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog
O morebitni odložitvi davčne izvršbe izvršljive odmerne odločbe odloči davčni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog stranke, ki ima samo značaj pobude za odločanje po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesa
Ker tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.
ZUP člen 46, 46/1, 47, 47/1, 47/2, 48. ZZZDR člen 203, 203/1, 208, 208/2.
procesna sposobnost stranke - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - zastopanje stranke v upravnem postopku
Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.
ZUP člen 42, 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih,ki jih izvaja javna služba člen 11.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - obnova postopka
Pravna korist občine za sodelovanje v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami iz zakona ne izhaja, prav tako pa iz vsebine ZUOPP ne izhaja, da bi bila udeležba občine potrebna zaradi varstva njenega pravno varovanega položaja. Nasprotno, udeležba lokalne skupnosti kot zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, katere interes je, da do razlike ne pride oziroma da je ta čim manjša, je v nasprotju z namenom ZUOPP, ki je v varovanju pravic in koristi otrok s posebnimi potrebami.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - pravnomočna odprava izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je bila že pravnomočno odpravljena, tudi morebitna ugoditev tožbi za tožeči stranki ne bi pomenila pravne koristi, ki bi lahko izboljšala njun pravni položaj. Glede na povedano je sodišče, ki mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tožbo zavrglo.
javni razpis - obrazložitev upravnega akta - učinkovito pravno sredstvo
Izpodbijani akt mora imeti razloge o odločilnih dejstvih. V konkretnem primeru bi moralo biti tako že v prvostopenjskem sklepu pri posameznem kriteriju obrazloženo, zakaj je bila tožeča stranka ocenjena ravno s tolikšnim številom točk, kot jih je dobila, oziroma pojasnjeno, zakaj je pri določenem merilu dobila manj točk, kot je bilo mogoče. Le na tak način je tožeči stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Kadar je prvostopenjski akt pomanjkljivo obrazložen, mora imeti drugostopenjska odločba vsaj vse tiste elemente, s katerimi drugostopenjski organ odgovarja na vse pritožbene navedbe.
evidentiranje urejene meje - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - specialne določbe ZEN
V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev tožbe zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - finančni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka pri ugotavljanju izračuna lastnega dohodka tožničine družine ni upoštevala določbe drugega odstavka 21. člena ZSVarPre glede periodičnih dohodkov, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepravilno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - otrok ubitega talca - dokaz očetovstva
Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - plačilo odškodnine zaradi neupravičene zaporne kazni
Tožena stranka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev uprla na podatke GURS ter ugotovila, da premoženje prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus.