ZUP člen 4, 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11, 11/3, 11/3-5. Navodila Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje projektov ESS priloga 5, 5-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izobraževalnih programov za dvig ravni pismenosti in projektno učenje za mlajše odrasle - upravičeni stroški - večkratno uveljavljanje stroškov avtorskega dela - obrazložitev sklepa - sklep o izboru izvajalcev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnica je skladno z navodili strokovnih služb toženke namesto prvotne ene prijave na javni razpis vložila tri prijave, za vsako regijo posebej. Od takrat dalje gre, čeprav so vsebinsko enake, za tri vloge, ki jih je zato treba obravnavati samostojno. To glede spornih stroškov avtorskih del pomeni, da vsaj pri prvi prijavi še ne more biti ugotovljeno, da je isto avtorsko delo večkrat in s tem nepravilno vrednoteno in da je zato podana očitna kršitev pravil o upravičenih stroških. Večkratno in s tem neupravičeno uveljavljanje stroškov avtorskega dela se lahko kot bistvena kršitev pravil o upravičenih stroških pojavi šele, ko se preizkuša (vsebinsko) pravilnost nadaljnjih dveh vlog in ko se šele lahko ugotovi, da je bilo isto avtorsko delo že upoštevano in ovrednoteno pri prvi prijavi. Zato razlog dvojnega oziroma večkratnega financiranja istega stroška iz naslova stroškov avtorskih del ne more biti podlaga za zavrnitev prijave v vseh treh primerih.
Glede ostalih dveh nepravilnosti, ki se omenjata v sklepih (neujemanje vsote človeških virov v finančnem načrtu z vrednostjo človeških virov v 9. točki elaborata oziroma odstopanje vrednosti podjemne pogodbe za strokovno delo od tiste iz Navodil), iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni razvidno, ali imata oziroma kolikšen vpliv imata na izpodbijano odločitev. Tega toženka tudi na naroku ni pojasnila. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijani sklepi ostajajo pomanjkljivo obrazloženi tudi v ponovljenem postopku.
Izpodbijani sklep o izboru izvajalcev pomeni vmesni sklep, izdan na podlagi 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 - 2013, s katerim je minister potrdil rezultat ocenjevanja vlog na razpis in ugotovil, katera operacija se uvrsti v program financiranja, in ki je bil namenjen službam Ministrstva. Gre torej za sklep, ki se strankam ni vročal, ampak je bil podlaga za sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vlogah prijaviteljev na javni razpis in s katerimi je bil postopek odločanja o vlogah zaključen. Ta sklep torej ni upravni akt, s katerim se posega v položaj tožnika, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo zoper ta sklep v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nakup stanovanja - drugi dohodki - načelo zaslišanja stranke
Tožnica in sozavezanec sta bila že v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri A. d.d. kot kupca nepremičnine zaprošena, da posredujeta dokumentacijo oziroma pojasnila v zvezi z nakupom nepremičnine, ter da sta imela torej možnost oziroma celo dolžnost, da sodelujeta v inšpekcijskem postopku. Tožnici je bil tudi v obnovljenem odmernem postopku vročen ustrezni del zapisnika o inšpekcijskem pregledu pri A. d.d. Zato ne drži njena tožbena trditev, da ni imela možnosti izreči se o ugotovitvah, zbranih v inšpekcijskem pregledu. Prav tako ne drži trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Razlogi izpodbijane in drugostopenjske odločbe so dovolj jasni tudi v pogledu izračunanega zneska drugih dohodkov, ki odpade na tožnico. Iz obrazložitve obeh odločb dovolj jasno izhaja, da predstavlja znesek 72.858,14 EUR premoženjsko korist, ki vključuje tako razliko v ceni kot odpis terjatve, medtem ko se znesek 46.687,83 EUR (oziroma po obrutenju 63.248,88) nanaša zgolj na razliko v ceni, ki je obravnavana v tem postopku. Zatrjevana nedokončnost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni izkazana in je zato pravilen zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za bivanje.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - zaposlitev za polovični delovni čas - povprečenje
Dejstvo, da je bil tožnik zaposlen le za polovični delovni čas, seveda vpliva na višino plače, vendar sam način zaposlitve še ne dokazuje višine plače, ta pa je bistvena za odmero dohodnine. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila dohodnina tožniku odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je na REK obrazcih posredoval njegov delodajalec. Tožnik tekom postopka ni niti zatrjeval, da so ti podatki napačni, niti ni navajal, kakšen znesek plače bi moral biti upoštevan, koliko je dejansko prejel in tudi ne, da je bila akontacija dohodnine morda že plačana.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku dohodnina odmerjena ob upoštevanju 103. člena ZDoh-1 po stopnji 16%, kar je najnižja možna stopnja, zato tožnik z ugovorom glede povprečenja, ki je tudi protispisen, ne more uspeti.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - zloraba sistema DDV - skrbnost dobrega gospodarja - gradbene storitve
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
V postopku na strani tožnika so bile ugotovljene takšne okoliščine, iz katerih je mogoče zaključiti, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Tožnik namreč ni izvedel preverbe o delovanju te družbe in ni pridobil podatkov o dejanskem izvajalcu del na gradbiščih. Tožnik ni postopal v skladu s pogodbeno prevzetimi obveznostmi, ni predložil nobenih listin, korespondence in ne dokazil in dokumentacije, ki spremljajo gradbena izvajalska dela.
V skladu z določbami prvega in drugega odstavka 72. člena ZIL-1 predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ugotovitev obstoja pravnomočne sodbe, s katero je ugotovljena ničnost predmetne znamke; obstoj take pravnomočne sodbe pa v obravnavani zadevi ni niti sporen. Zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - začetek teka roka za obnovo postopka - posebna olajšava
V zadevi je sporno, ali je toženka v zakonskem roku začela obnovo postopka odmere dohodnine tožniku za leto 2010 ali ne. V tej zvezi je sporno še nadaljnje vprašanje, ali je tožnikova žena pravočasno in pravilno uveljavljala posebno olajšavo za svojega moža za potrebe odmere njene dohodnine. Glede na zbrane podatke tožnikovi ženi ni mogoče očitati, da ne bi storila vsega, kar ji zakon nalaga za uveljavljanje posebne olajšave za tožnika. Zato tudi po mnenju sodišča rok za obnovo postopka iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 ne more teči šele od dneva, ko je tožnikova žena podala ugovor zoper informativni izračun dohodnine in torej drugič pravilno uveljavljala olajšavo za tožnika, pač pa od takrat, ko je posebno olajšavo za tožnika uveljavljala prvič.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvajanje javne službe - prostorski kompleks
V primerih, ko v zvezi z vračanjem podržavljenih nepremičnin nastopi kolizija med zasebnim interesom in javnim interesom se nepremičnina ohrani v sferi javne službe. „Možnosti nadomestitve nepremičnin“, konkretno zgradb, ni možno razlagati posplošeno, tako da naj bi bilo zgradbo kot tako praviloma mogoče nadomestiti z drugo zgradbo. Šele če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je možno pridobiti zgradbo, ki bo zadostila navedenemu, je mogoče šteti, da so izpolnjene okoliščine po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen za vrnitev nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu. Ni zadostna že informativna seznanitev o nadomestnih nepremičninah, kjer bi se lahko opravljale dejavnosti javnih služb in bi ugotavljanje konkretnejših okoliščin že preseglo denacionalizacijski postopek.
Pridobitev podatkov od nepremičninskih agencij je eden od načinov preverjanja možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine, vendar pa morajo iz ponudb izhajajoči podatki dati zadostno podlago, da upravni organ lahko preveri, ali je nadomestna stavba glede na konkretno zadevo ustrezna.
Ugotovitev, da podržavljenih nepremičnin, ki sedaj služijo za opravljanje dejavnosti na področju izobraževanja in zdravstva in so bile za ta namen po podržavljenju tudi prenovljene ter za to po potrebi dozidane in prezidane, ni mogoče nadomestiti z drugimi ustreznimi nepremičninami,kar pomeni, da je podana ovira za vrnitev v naravi po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
ZDavP-2 člen 102, 102/1. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 40, 43, 43/1, 43/2.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo davčnega dolga - hujša gospodarska škoda - dokazovanje
Po določbah 102. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu obročno plačevanja davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Zgolj izpolnjevanje enega od pogojev še ni dovolj za to, da se odobri obročno plačilo. Dejstvo, da bo obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode in torej trajnejšo nelikvidnost oziroma zmožnost pridobivanja prihodkov, mora izkazati zavezanec s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter drugimi dokazili.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe, ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vsebinsko obravnavanje v upravnem sporu zahteva določba 2. člena ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da mora vzpostaviti prvotno stanje na kmetijskem zemljišču z zasutjem jarka na meji med navedenim zemljiščem ter sosednjim zemljiščem, na način in tam navedenem obsegu, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. S sklepom o dovolitvi izvršbe, pa se tožniku naložena obveznost le izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlog, na katerega je odločitev pravilno oprl organ za BPP – neizpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP – predstavlja zakonski razlog za zavrnitev prošnje za BPP. Presoja o nerazumnosti vložitve tožbe, ker ni izgledov za uspeh, s strani organa za BPP v izpodbijani odločbi je zato pravilna ter so neutemeljene tožbene navedbe, da je navedeno okoliščino organ nepravilno presodil.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - parkirno mesto - davčna oprostitev - čas pridobitve kapitala
Oprostitev plačila dohodnine od dobička od kapitala po 2. točki drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se nanaša le na odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše. Pri tožnici ni šlo za takšno situacijo, saj je odsvojila parkirno mesto.
Za čas pridobitve nepremičnine se v smislu 101. člena ZDoh-2 šteje datum pravnega posla oziroma pravnega akta, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom.
Kadar gre za odplačno razmerje med naročnikom in izvajalcem storitev ter nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tudi v tem primeru se po končanem postopku izbire zasebnega partnerja sklene koncesijska pogodba, s tem da je podlaga za sklenitev pogodbe izvedba javnega naročila in ne upravnega postopka. Ker toženka pri izbiri pogodbenega partnerja za izvajanje gospodarske javne službe ni ravnala v skladu s pravili javnega naročanja, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo. Zadeve pa ni vrnilo v ponovni postopek toženki, saj gre za takšno nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, ki je v ponovljenem postopku ni mogoče sanirati.
ZDavP-2 člen 157, 157/2. ZUP člen 68, 87, 100, 101, 246.
davčna izvršba - vročitev sklepa o izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje pritožbe
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.
Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obročno vračilo - subrogacija - terjatve v korist države - sodna poravnava
Sodba v zadevi opr. št. P 941/2007 je postala pravnomočna 12. 9. 2011. Zato nanjo (in na tožnikovo obveznost plačila stroškov) ne more vplivati pogojna sodna poravnava, sklenjena dne 9. 10. 2012 (v zadevi opr. št. P 670/2011), v kateri je bilo zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov, v katerih sta udeleženi.
Tožena stranka je pri izračunu dohodka pravilno upoštevala tudi dohodek prosilčinega moža, saj je nesporno, da je zakonska zveza v času izdaje izpodbijane odločbe obstajala. Prošnjo za dodelitev BPP sta podpisala oba, v njej pa tudi nikjer ni navedeno (opombe), da sta prosilka in njen mož v postopku razveze zakonske zveze.
URS člen 53, 53/3. EKČP člen 8. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - ukrep prepovedi vstopa - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno zavrnila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Republika Italija, ki mu je izrekla ukrep prepovedi vstopa, je namreč odgovorila, da ne želi, da se mu izda dovoljenje za prebivanje v RS, tožnik pa v postopku ni izkazal utemeljenih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti, zaradi katerih bi se mu dovoljenje, kljub zabeleženemu ukrepu zavrnitve vstopa, izdalo. Pri odločanju pa je tožena stranka tudi pravilno pretehtala tožnikovo pravico do zasebnega in družinskega življenja (53. člen URS in 8. člen EKČP). Tožnik je sicer poročen s slovensko državljanko, ki pa je ne preživlja. Zakonca nimata skupnih otrok, tožnik pa je ves čas prebivanja v RS, ki je bilo pretežno nezakonito, nezaposlen.
ZUP člen 126, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 142. ZIN člen 24, 24/1.
inšpekcijski postopek - ponovna prijava - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek
Tožena stranka je pravilno zavrgla ponovno zahtevo tožeče stranke za inšpekcijsko ukrepanje v zvezi z gradnjo zimskega vrta, saj v navedeni zahtevi, ki je bila enaka zahtevi, na osnovi katere je tožena stranka začela z inšpekcijskim postopkom, in ga po izvedenem postopku ustavila, ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali pravne koristi (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
Stranka lahko zahteva vstop v postopek samo med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe pa lahko zahteva vstop v postopek le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt rok za katero izmed strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka.