gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - odvodnjavanje meteornih voda
Neutemeljeno je tožničino mnenje, da bi moral upravni organ čakati do odločitve o njeni pritožbi zoper izdano vodno soglasje. Iz členov 150 do 153.a ZV-1 namreč izhaja, da
vodno soglasje
pomeni sprejemljivost posega v prostor z vidika vodnega režima in stanja voda, ne pa sprejemljivosti načina odvajanja meteornih voda glede na tožničine pravno varovane pravice. To presojo opravi upravni organ v postopku odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja in v tem okviru preizkusi tudi, ali se ugovori glede načina odvajanja meteornih voda nanašajo na varstvo tožničinih pravno varovanih pravic.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, sta v tem pogledu nezakonita tudi razpis in dodelitev koncesije, saj nimata podlage v zakonu oz. ne pomenita izvajanja določb ZVis.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja komunalne opreme brez programa opremljanja - zastaranje odmere komunalnega prispevka
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje ne more zastarati.
ZVKDS je z odločbo z dne 22. 10. 2012 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, zato pogoj za nastop posledice danega pozitivnega soglasja iz petega odstavka 50.a člena ZGO-1 ni izpolnjen.
Dejstvo, da tožniku navedena odločba z dne 22. 10. 2012 vse do izdaje izpodbijane odločbe ni bila vročena, na drugačno odločitev ne vpliva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - skladnost s prostorskimi akti - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - uporabno dovoljenje po zakonu
Tudi če je objekt v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje naštet kot enostavni objekt, ga ni dopustno postaviti v nasprotju s prostorskim aktom.
Trditev, da ima sporna stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1, kar naj bi dokazovalo potrdilo, pa je treba šteti kot dovoljeno tožbeno novoto. Iz fotokopije predloženega potrdila namreč izhaja, da naj bi bilo poslano po elektronski pošti v vednost tudi inšpektorju. Na podlagi navedenega je tožnik po mnenju sodišča utemeljeno pričakoval, da je upravni organ seznanjen z navedenim potrdilom in da ga bo v nadaljevanju postopka, to je po izdaji inšpekcijske odločbe z dne 2. 8. 2012, tudi upošteval, in sicer vsaj tako, da se bo opredelil do njegovega vpliva na predmetni postopek.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravni interes - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi vloge za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost iz te odločbe in s tem posegal vanjo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - nedržavni subjekt - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - preprečitev prisilne odstranitve iz države
Toženka je pravilno ugotovila, da je podan razlog za zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljene po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ, saj dogodki, ki jih opisuje tožnik, ne ustrezajo definiciji preganja po ZMZ. Tožnik namreč zatrjuje, da mu je brat bivšega dekleta posredno grozil z umorom tako, da je tožnikovemu bratu rekel, da ga bo razkosal. Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da to niso nepomembna ali zanemarljiva dejstva in zato ni podan razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vendar pa taka grožnja ne ustreza definiciji preganjanja zaradi katere od okoliščin iz drugega odstavka 2. člena ZMZ. Razen tega je brat nedržavni subjekt, skladno s 24. členom ZMZ pa so nedržavni subjekti lahko subjekti preganjanja ali resne škode le, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo, česar tožnik ni dokazal.
Da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zato, da bi preprečil prisilno odstranitev iz države, je po mnenju sodišča nedvomno možno dokazati le takrat, kadar je prosilec že v postopku odstranitve iz države in za mednarodno zaščito zaprosi potem, ko se je postopek odstranitve že začel.
ZMZ člen 2, 2/2, 24, 26, 28, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5. ZUS-1 člen 52. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39.
V obravnavanem primeru očitno ne gre za preganjanje v smislu ZMZ. Iz tožnikovega opisa dogodka z dekletovim očetom brez dvoma izhaja, da očetove grožnje vanj niso bile uperjene zato, ker bi tožnik pripadal določeni družbeni skupini, ampak iz povsem zasebnih razlogov. Tudi glede dogodka z znanci tihotapca tožnik ni navedel, da bi se jih bal, ker sam pripada določeni družbeni skupini, oziroma ni navedel kakšne druge okoliščine iz drugega odstavka 2. člena ZMZ. Razen tega se po 24. členu ZMZ nedržavni subjekti lahko štejejo kot subjekti preganjanja le, če je mogoče dokazati, da država ali druge organizacije, ki nadzorujejo državo, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem. Tožnik pa ni niti poskušal priti v stik s temi organi, tako da je tudi iz tega razloga že na prvi pogled očitno, da pri opisanih dogodkih ne gre za preganjanje in je zato toženka pravilno odločala v pospešenem postopku.
Ne drži, da bi toženka trdila, da je krvno maščevanje izključno zasebna zadeva in da ne pomeni oblike preganjanja; pač pa iz obrazložitve odločbe izhaja, da dogodek, ki ga je opisal tožnik, ne ustreza definiciji krvnega maščevanja.
Določba 39. člena Procesne direktive 2005/85/ES ne posega v pravila o prekluziji dokazov iz 52. člena ZUS-1.
ZPDI člen 26, 28. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
pravniški državni izpit - pritožba zoper negativno oceno pisnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravni spor - zavrženje tožbe - odločba o pristopu k ustnemu delu izpita
Kadar kandidat za pisni del pravniškega državnega izpita dobi negativno oceno in s tem ne izpolnjuje pogoja za pristop k ustnemu delu izpita, ima pravico zahtevati, da upravni organ o tem odloči z odločbo, zoper katero ima na voljo sodno varstvo. Z izpodbijanim sklepom o zavrženju pritožbe torej postopek odločanja ni bil obnovljen, ustavljen ali končan, saj sme tožnica zahtevati odločbo o tem, ali se ji dovoli pristop k ustnemu delu izpita. Šele zoper zavrnilno odločbo bi bil možen upravni spor. Ker tako izpodbijani sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo.
ZMZ člen 28, 106, 106/1. Listina EU o temeljnih pravicah člen 41.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - za odločanje o podaljšanju subsidiarne zaščite relevantni razlogi - pravica do izjave - resna škoda - stopnja nediskriminatornega nasilja - kriteriji za ugotavljanje intenzivnosti nasilja
Argumentacija toženke, da organ lahko preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite samo v okviru tistih razlogov, na podlagi katerih je bila izdana pozitivna odločba o subsidiarni zaščiti, že v jezikovni razlagi prvega odstavka 106. člena ZMZ nima podlage. Na odločitev o podelitvi subsidiarne zaščite ni mogoče gledati kot na upravno odločitev z vsemi posledicami pravnomočnosti, kot jih poznamo v domačem pravnem redu v drugih upravnih zadevah. Specifičnost določb o odločanju o podaljšanju subsidiarne zaščite je namreč v tem, da je narava stvari takšna, da se lahko bodisi varnostne razmere v izvorni državi bodisi okoliščine v zvezi z ugotovitvijo (ne)verodostojnosti tožnika hitro spremenijo. In če pristojni organ lahko upošteva nove okoliščine v zvezi z že ugotovljeno verodostojnostjo, potem mora tudi prosilec imeti možnost, da uveljavlja nove okoliščine in dokaze v zvezi z njegovo (ne)verodostojnostjo. Toženka bi v obravnavanem primeru morala upoštevati nov dokaz, ki ga tožnik uveljavlja tudi v tožbi, da je bil zaposlen pri organizaciji Č. in da se je usposabljal v okviru te organizacije, ter morebitne druge dokaze o možni povečani stopnji individualiziranega nasilja, ki jih je tožnik predložil v zvezi s tem, pa jih toženka ni upoštevala, pri čemer iz izpodbijane odločbe niti ni točno razvidno, kateri so vsi ti nedopuščeni dokazi.
Pri izvajanju prve faze ugotovitvenega in dokaznega postopka je treba spoštovati temeljno pravico do izjave v upravnem postopku. Pravice iz 41. člena Listine EU o temeljnih pravicah do izjave in obrambe tako da stranka koristno in učinkovito poda svoje stališče, ni mogoče uresničevati, če organ stranki na vpogled pošlje prevelik obseg informacij, ki niso osredotočene na bistvena dejstva, ki zadevajo okoliščine konkretnega primera. Toženka sicer lahko sodeluje s stranko tako, da ji predloži celoten dokument, vendar pa morajo biti v tem primeru označeni deli, ki so po mnenju toženke bistveni za obravnavani primer.
Iz odločbe ni razvidno, katere elemente je toženka uporabila za ugotavljanje intenzivnosti nasilja. Iz primerjave sodne prakse v članicah EU izhaja, da so najbolj pogosto uporabljeni elementi število žrtev v vojnih spopadih, število civilnih žrtev, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči, tudi dostave hrane ali pitne vode. V tem smislu je minimum človekovega dostojanstva zavarovalo tudi ESČP. Te elemente bo toženka lahko uporabila tudi v ponovljenem postopku.
ZUP člen 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11. URS člen 23.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otrok v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - pravica do sodnega varstva - obnova postopka
Določili 43. in 44. člena ZUP, ob upoštevanju volje zakonodajalca v ZUOPP, ne pomenita pravne podlage za obstoj pravnega interesa občine, da sodeluje v postopku usmerjanja otroka s posebnimi potrebami. Podzakonski predpis, to je Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, pa tudi ne daje podlage za razlago, kot jo uveljavlja tožnik, saj govori bolj za to, da je občina zgolj obveščena o odločitvi in da mora v celoti plačati dodatne stroške za otroka s posebnimi potrebami. Pri tem je z vidika pravice do sodelovanja v postopku bistvena razlika, ali je subjekt, ki mu je naložena določena finančna obveznost, javno-pravni ali zasebno-pravni subjekt.
Izpodbijano odločbo je mogoče šteti za poseg v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave v zvezi z lokalno samoupravo, v katerem pa sodišče ne vidi protiustavnosti, saj je tožena stranka z argumentacijo v zvezi z mednarodno-pravnim načelom varovanja največje koristi za otroka in učinkovitosti odločanja v zadevah usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pravilno nakazala, da je tak poseg predpisan z zakonom (ZUOPP v zvezi z ZUP), da je primeren, ker je z njim možno doseči omenjeni legitimen cilj, in da je tudi nujen, saj z milejšim posegom v pravico do sodnega varstva občine ne bi bilo mogoče doseči legitimnega namena v enaki meri ter da je odvzem pravice do sodnega varstva občini v zvezi z uresničevanjem lokalne samouprave sorazmeren tudi v ožjem pomenu besede glede na pričakovane koristi otroka s posebnimi potrebami, ki jih podpira tudi načelo socialne države (2. člen Ustave). Pri tem tožnik niti ne uveljavlja, da bi zaradi usmerjanja otrok s posebnimi potrebami imel nesorazmerno velike stroške.
ZVO-1 člen 157a, 157a/5. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice člen 27, 27/1.
odpadki - komunalni odpadki - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava - odstranitev komunalnih odpadkov - pristojnost občinske inšpekcije - izrek odločbe - rok za izvršitev odločbe
Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija, in sicer lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
Ne drži tožbena navedba, da je izrek odločbe premalo specificiran in individualiziran. V izreku odločbe je govora o odvrženih, puščenih in odloženih predmetih, snoveh in odpadkih, ki kot taki onesnažujejo okolje in motijo okolico. Iz obrazložitve odločbe je natančno razvidno, za kakšne odpadke gre. Zato je po presoji sodišča odločba dovolj razumljiva, da jo je možno izvršiti.
ZUP člen 67. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ člen 18. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih vlog člen 10, 11. Javni razpis „Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti“ v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, šeste razvojne prioritete „Trajnostna raba energije“, prve prednostne usmeritve „Energetska sanacija javnih stavb“ poglavje 8, 10.
javi razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - energetska sanacija javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti - nepopolna investicijska dokumentacija - zavrženje vloge
Vloga tožeče stranke je bila obravnavana kot popolna, tožeča stranka kot izbrani prijavitelj pa pozvana k predložitvi dokumentacije iz podpoglavja 6.3 Posebni pogoji. Dokumentacijo je sicer predložila pravočasno, vendar je predložena investicijska dokumentacija nepopolna in s tem neskladna z zahtevami Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. V tej fazi postopka pa se po določbah javnega razpisa, drugače kot meni tožeča stranka, prijaviteljev ne poziva k dopolnitvi dokumentacije. To nedvoumno sledi iz prvega odstavka 8. poglavja, po katerem se prijavitelj, ki v danem roku ne dostavi vseh potrebnih dokumentov, iz razpisa izključi. Navedena določba javnega razpisa pomeni tudi podlago, da se vloga zavrže.
osnovna šola - napredovanje iz razreda v razred - ponavljanje razreda - soglasje staršev - obrazložitev odločbe
Odločitev, da učenec ne napreduje v višji razred, pomeni odločanje o pravici učenca, zato bi bilo treba že na prvi stopnji po tem, ko je učiteljski zbor sprejel tak sklep, izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa ZUP, kajti le tako je potem možno učinkovito pravno varstvo oziroma učinkovito pravno sredstvo, to je ugovor zoper tak akt. Omenjene napake ni v celoti odpravil niti drugostopenjski organ, ki je odločal o ugovoru.
Sodišče ne soglaša s tožbenim stališčem, da bi bilo v času izdaje odločbe možno razred v drugem obdobju ponavljati le s soglasjem staršev. V času izdaje odločbe se je namreč še vedno uporabljalo tako besedilo četrtega odstavka 69. člena ZOsn, po katerem učenec 6. razreda lahko ponavlja razred brez soglasja staršev, če je negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
DDV - dodatna odmera DDV - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Izpodbijana odločba je v delu, ki se nanaša na račune družb B. d.o.o., C. d.o.o. in A. d.o.o., nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ po morebitni dopolnitvi dokaznega postopka ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Glede na okoliščine primera bo moral jasno in celovito oceniti, ali so podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, ali je tožnik vedel oz. moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine- subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja, da gre za goljufijo ali zlorabo v primeru, kot je obravnavani, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti, če je na podlagi objektivnih okoliščin izkazano, da je davčni zavezanec-tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi. Navedene okoliščine pa v predmetni zadevi niso bile zadostno ugotovljene.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve - povprečenje - obvestilo o stanju davčnega dolga
Za dohodek iz delovnega razmerja se šteje tudi vsako izplačilo, ki ga zagotovi delodajalec zaradi prenehanja zaposlitve, in podobni prejemki. Pri tem ni bistveno poimenovanje izplačanega zneska, bistvena je vsebina oziroma namen izplačila.
Ker je tožnik znesek prejel na podlagi izvensodne poravnave in ne na podlagi sodne odločbe, pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2 niso podani. Sodišče dodaja, da gre pri povprečenju za davčno ugodnost in zato določbe ni mogoče širiti na situacije, ki jih ne zajema. Ustavnost te določbe pa je tudi že presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo.
Tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na obvestila, ki mu jih je pošiljal davčni organ in iz katerih ni (bilo) razvidno, da obstaja davčni dolg iz naslova dohodnine. Pri tem gre namreč zgolj za obvestilo in ne za odločbo oziroma akt, s katerim bi bilo odločeno o ugovoru oziroma o dohodnini.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - upravni spor - pavšalni tožbeni ugovori
Na vse očitke, ki jih vsebuje pritožba in ki so v celoti povzeti tudi v tožbi, je obširno in utemeljeno odgovorjeno v obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa. V čem in na katere pritožbene ugovore naj bi ne bilo zadovoljivo odgovorjeno, tožnica ne pove. Tožbeni ugovori tako ostajajo brez razlogov in s tem na ravni nedokazanih trditev. Sodišče pa se ni dolžno opredeljevati glede ugovorov, ki so brez razlogov in brez vsakršne utemeljitve, in zato tožbeni ugovor bistvene kršitve določb ZUP, ki naj bi bila posledica „nezadovoljivih“ razlogov organa druge stopnje, kot neutemeljen zavrača.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - premoženje prosilca - razpolaganje z nepremičnino
Ker je tožnik v obrazcu ''prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči'' zase, za svojo ženo ter svojega sina navedel, da nepremičnega premoženja nimajo, kar pa se je glede na podatke iz uradnih evidenc (portala GURS ter zemljiške knjige) izkazalo za neresnično, je organ za BPP imel materialnopravno podlago za sprejem zaključka, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa (zgolj) nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, kot to zmotno razloguje tožnik, temveč je (še vedno) njegov lastnik.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov in projektov slovencev v zamejstvu in po svetu - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.