brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.
Tožnik ima prav, da se glede na predložena dokazila, ki izkazujejo drugačno lastninsko stanje kot zemljiška knjiga, prvostopenjski organ ne bi smel opreti zgolj na podatek zemljiške knjige.
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
V zvezi z nadomestno gradnjo ni razvidno, ali je bilo poleg gradbenega dovoljenja za novogradnjo upoštevano tudi gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječega objekta (vrtca) ter dejstvo, da je bilo dovoljenje za gradnjo novega objekta izdano po spremembi ZGO-1. V zvezi z zagotovitvijo sredstev za operacijo pa ni razvidno, kateri Načrt razvojnih programov je bil pri odločanju upoštevan, oziroma ali je bil upoštevan tudi NRP 2013-2016.
Ker izpodbijani sklep razlogov v tej zvezi nima, tožena stranka pa jih tudi ni podala na naroku, čeprav je to možnost imela, je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - prepozen ugovor
Rok 8 dni za vložitev ugovora dolžnikovega dolžnika zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi prvega odstavka 174. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
Pri oblikovanju cen univerzalnih poštnih storitev Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS opravlja strokovni nadzor. V takšnih primerih ima zato kot sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri razlagi predpisov. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih obveznosti - neplačana globa za prekršek - stroški postopka za prekršek - plačilni nalog
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi izvršljivih odločb, ki so po določbah ZDavP-2 podlaga za davčno izvršbo. Kasneje, vendar še pred izdajo sklepa o izvršbi, je bilo sicer s sklepi sodišča odločeno, da se globa po izdanih odločbah ne izterja prisilno. Odločeno je bilo torej le glede globe, zato pritožbeni ni imel podlage, da bi spremenil izpodbijani sklep tudi v delu, ki se nanaša na prisilno izterjavo stroškov postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Po mnenju sodišča v tej zadevi niso verjetno izkazani pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 124/2013 z dne 7. 9. 2013.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnica je prošnjo za odložitev nastopa prestajanja kazni uklonilnega zapora in predlog za obročno odplačevanje globe vložila po poteku rokov, določenih v ZIKS-1 in ZP-1, zato v obravnavani zadevi očitno nima verjetnega izgleda za uspeh.
komasacija - vstop v postopek komasacije - izpodbijanje predhodno izvedenih faz - upoštevanje podatkov zemljiškega katastra
Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.
komasacija - vlaganje v komasacijski sklad - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra - neusklajenost podatkov - komasacijski udeleženec
Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada in je zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem, torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek.
Gradbeno dovoljenje z dne 5. 2. 2009 je tako v času vložitve zahteve za vračilo plačanega komunalnega prispevka (2. 11. 2012), kot v času odločanja organa prve stopnje (27. 11. 2012), še veljalo. Pogoj za vračilo komunalnega prispevka iz desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je v primeru izdaje gradbenega dovoljenja njegova neveljavnost, v času odločanja zato še ni bil izpolnjen, zahteva tožnice pa je bila preuranjena. V zakonu pa ni podlage, da bi bila lahko podlaga za vračilo plačanega komunalnega prispevka tudi izjava investitorjev, da odstopajo od gradnje, kar zmotno meni tožnica.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-9, 6/1-11. ZG člen 56, 56/1, 56/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v postopku izdelave - motnje pri delovanje organa - varstvo osebnih podatkov - vprašanje tehnične narave - presoja v upravnem sporu
Pri izrazito tehničnih vidikih spora se sodišče pretežno omeji na presojo natančnosti in prepričljivosti argumentacije toženke in jo primerja z natančnostjo in prepričljivostjo argumentacijo tožnice kot zavezanca po ZDIJZ, pri čemer upošteva tudi prispevek prizadete stranke k tehnični ekspertizi spornih vprašanj. Na podlagi tega izhodišča je z vidika presoje prepričljivosti argumentov tožnice važno, da je od izdaje prvostopenjske odločbe do tožbe v upravnem sporu popolnoma spremenila razloge za zavrnitev zahteve, saj v tožbi uveljavlja povsem druge tri argumente, in sicer izjeme iz 3. točke (varstvo osebnih podatkov), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke (notranje delovanje organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih sodišče obravnava v obrazložitvi sodbe.
Določba 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZG, po katerem ZGS vodi evidence kot baze podatkov za „svoje delo“ in za statistično posploševanje, ne derogira ZDIJZ.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. ZUS-1 člen 18, 18/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem - upravni spor - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ in ima v upravnem sporu položaj zastopnika javnega interesa tudi če tega Vlada od njega ne zahteva.
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru na tožbo ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, je obravnavani razpis nezakonit, saj ni imel podlage v ZVis oz. razpisana koncesija ni pomenila izvajanja njegovih določb.
Sodišče v upravnem sporu presoja ne le zakonitosti izpodbijane odločbe temveč tudi zakonitost javnega razpisa, ki je podlaga za njeno izdajo. V upravnem sporu se sicer ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je vsekakor lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - skladnost s prostorskimi akti - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - uporabno dovoljenje po zakonu
Tudi če je objekt v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje naštet kot enostavni objekt, ga ni dopustno postaviti v nasprotju s prostorskim aktom.
Trditev, da ima sporna stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1, kar naj bi dokazovalo potrdilo, pa je treba šteti kot dovoljeno tožbeno novoto. Iz fotokopije predloženega potrdila namreč izhaja, da naj bi bilo poslano po elektronski pošti v vednost tudi inšpektorju. Na podlagi navedenega je tožnik po mnenju sodišča utemeljeno pričakoval, da je upravni organ seznanjen z navedenim potrdilom in da ga bo v nadaljevanju postopka, to je po izdaji inšpekcijske odločbe z dne 2. 8. 2012, tudi upošteval, in sicer vsaj tako, da se bo opredelil do njegovega vpliva na predmetni postopek.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - podporni zid - odmiki - pravica graditi - soglasje mejaša - načelo zaslišanja stranke - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je nepravilen, ker je upravni organ kot sestavni del gradbenega dovoljenja za gradnjo kamnitega podpornega zidu navedel le vodilno mapo (vključno s popravkom št. 1 iz decembra 2009) in načrt arhitekture (vključno s popravkom št. 2 iz januarja 2009), saj je s tem dovolil gradnjo, ki temelji na prikazu v skladu z geodetskim načrtom iz septembra 2009 in za katerega je organ ugotovil, da izkazuje gradnjo na sami meji. To pa tudi pomeni, da izrek ni v skladu z obrazložitvijo, ki se sklicuje na geodetski načrt, iz katerega izhaja lega spornega opornega zidu izključno na zemljišču investitorjev, to je vzdolž meje in ne na njej.
Upravni organ je s tem, ko tožnice ni seznanil s spremenjenimi okoliščinami zadeve (lega opornega zidu vzdolž meje in ne na njej) ter z listino, ki je to potrjevala, kršil načelo zaslišanja stranke. S tem ji je bila onemogočena obravnava pravno pomembnih dejstev in komentiranje novega geodetskega načrta.
ZVO-1 člen 17, 50, 51/2, 82, 83, 84, 84/3, 92, 92/1. Uredba o odpadkih člen 10, 36, 36/2, 36/2-4. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje člen 11b.
Iz določbe drugega odstavka 51. člena ZVO-1 izrecno izhaja, da je treba pri določanju posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, upoštevati lokacijo posega. Določba Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki določitev takega posega veže izključno na zmogljivost naprave, je torej nezakonita in mora sodišče njeno uporabo zavrniti (načelo exceptio illegalis). Zgolj to, da dovoljena letna količina odpadkov ne presega količinskega pragu, ki ga določa navedena uredba, torej ne pomeni, da za to napravo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, posledično pa v zadevi ni mogoče zaključiti, da predmetna naprava ne bo pomembno vplivala na okolje (50. člen ZVO-1).
Dejstvo, da predpisov o mejnih vrednostih smradu ni, ne pomeni, da lahko upravljavec naprave okolje neomejeno obremenjuje, niti tega, da je mogoče presojo s tega vidika avtomatično šteti za opravljeno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - reklamni stolp - reklamni pano - skladnost projekta s prostorskim aktom - urbana oprema - enostavno premakljiv objekt
Določbe PUP ne dajejo podlage za stališče, da lahko za urbano opremo štejejo le objekti, postavljeni na javnih površinah. Take omejitve namreč 21. alineja 9. člena PUP ne postavlja, sodišče pa meni, da ni ovire, da ne bi „enostavno premakljivi objekti“ oziroma „premeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin“ stali tudi na zasebnem zemljišču. Kot že rečeno, 16. člen PUP določa le merila za oblikovanje, tudi sicer pa zgolj iz tega, da omenja urbano opremo skupaj z objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine (med obema pojmoma je veznik „in“) ni mogoče sklepati, da bi omejeval postavljanje urbane opreme na javne površine.
Da je objekt „enostavno premakljiv“ še ne pomeni, da ga je mogoče prosto premikati, kot to očitno meni toženka. Nasprotno – v primeru, če predmet ne bi bil povezan s tlemi, sploh ne bi šlo za objekt v smislu gradbene zakonodaje oziroma urejanja prostora. Pojem „enostavne premakljivosti“ je torej treba razlagati relativno, v okviru zakonske opredelitve objekta, ki jo v bistvenem povzema tudi PUP.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča
Pri odločanju o obravnavanem predlogu za obnovo, ki je bil vložen v skladu z določbami ZUP, je treba upoštevati ne le razveljavitev 74. b člena ZGO-1 in njene učinke, ki izhajajo iz 44. člena ZUstS, ampak tudi 2. točko izreka odločbe U-I-165/09-34 glede uporabe predpisov, ki naj se upoštevajo ob odločanju o predlogu za obnovo postopka. V nasprotnem primeru bodo v ugodnejšem položaju predlagatelji obnove postopka, ki jim je to omogočila 2. točka izreka ustavne odločbe, od tistih, ki so to storili v skladu z ZUP in so že tedaj zatrjevali pravni interes na drugi pravni podlagi (ne na ZGO-1). Za tako razlikovanje sodišče ne vidi razumnega razloga, na kar ne more vplivati niti dejstvo, da gre v tej zadevi za uveljavljanje pravice do udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.