evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Zgolj naknadna sprememba pogodbe v delu, ki se nanaša le na višino kupnine, ne pomeni obenem tudi ponovnega prometa nepremičnine.
Za obdavčitev so pravno relevantna le dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Zato po mnenju sodišča obravnavanih aneksov, sklenjenih po vložitvi davčne napovedi in po izdaji davčne odločbe, ni mogoče upoštevati.
ZGD-1 člen 679, 679/1. ZZelP člen 18a, 18a/1, 18a/6, 38, 38/7, 38/7-1. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev člen 45, 45/1. ZUP člen 42.
železniški promet - varnostno spričevalo prevoznika - izvršilni železniški delavci - praktično usposabljanje - praktično usposabljanje strojevodje - ponudba - podružnica
Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.
V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - prepozen ugovor
Rok 8 dni za vložitev ugovora dolžnikovega dolžnika zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi prvega odstavka 174. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
Pri oblikovanju cen univerzalnih poštnih storitev Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS opravlja strokovni nadzor. V takšnih primerih ima zato kot sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri razlagi predpisov. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Po mnenju sodišča v tej zadevi niso verjetno izkazani pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 124/2013 z dne 7. 9. 2013.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih obveznosti - neplačana globa za prekršek - stroški postopka za prekršek - plačilni nalog
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi izvršljivih odločb, ki so po določbah ZDavP-2 podlaga za davčno izvršbo. Kasneje, vendar še pred izdajo sklepa o izvršbi, je bilo sicer s sklepi sodišča odločeno, da se globa po izdanih odločbah ne izterja prisilno. Odločeno je bilo torej le glede globe, zato pritožbeni ni imel podlage, da bi spremenil izpodbijani sklep tudi v delu, ki se nanaša na prisilno izterjavo stroškov postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnica je prošnjo za odložitev nastopa prestajanja kazni uklonilnega zapora in predlog za obročno odplačevanje globe vložila po poteku rokov, določenih v ZIKS-1 in ZP-1, zato v obravnavani zadevi očitno nima verjetnega izgleda za uspeh.
komasacija - vstop v postopek komasacije - izpodbijanje predhodno izvedenih faz - upoštevanje podatkov zemljiškega katastra
Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.
komasacija - vlaganje v komasacijski sklad - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra - neusklajenost podatkov - komasacijski udeleženec
Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada in je zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem, torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-9, 6/1-11. ZG člen 56, 56/1, 56/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v postopku izdelave - motnje pri delovanje organa - varstvo osebnih podatkov - vprašanje tehnične narave - presoja v upravnem sporu
Pri izrazito tehničnih vidikih spora se sodišče pretežno omeji na presojo natančnosti in prepričljivosti argumentacije toženke in jo primerja z natančnostjo in prepričljivostjo argumentacijo tožnice kot zavezanca po ZDIJZ, pri čemer upošteva tudi prispevek prizadete stranke k tehnični ekspertizi spornih vprašanj. Na podlagi tega izhodišča je z vidika presoje prepričljivosti argumentov tožnice važno, da je od izdaje prvostopenjske odločbe do tožbe v upravnem sporu popolnoma spremenila razloge za zavrnitev zahteve, saj v tožbi uveljavlja povsem druge tri argumente, in sicer izjeme iz 3. točke (varstvo osebnih podatkov), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke (notranje delovanje organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih sodišče obravnava v obrazložitvi sodbe.
Določba 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZG, po katerem ZGS vodi evidence kot baze podatkov za „svoje delo“ in za statistično posploševanje, ne derogira ZDIJZ.
ZVO-1 člen 17, 50, 51/2, 82, 83, 84, 84/3, 92, 92/1. Uredba o odpadkih člen 10, 36, 36/2, 36/2-4. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje člen 11b.
Iz določbe drugega odstavka 51. člena ZVO-1 izrecno izhaja, da je treba pri določanju posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, upoštevati lokacijo posega. Določba Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki določitev takega posega veže izključno na zmogljivost naprave, je torej nezakonita in mora sodišče njeno uporabo zavrniti (načelo exceptio illegalis). Zgolj to, da dovoljena letna količina odpadkov ne presega količinskega pragu, ki ga določa navedena uredba, torej ne pomeni, da za to napravo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, posledično pa v zadevi ni mogoče zaključiti, da predmetna naprava ne bo pomembno vplivala na okolje (50. člen ZVO-1).
Dejstvo, da predpisov o mejnih vrednostih smradu ni, ne pomeni, da lahko upravljavec naprave okolje neomejeno obremenjuje, niti tega, da je mogoče presojo s tega vidika avtomatično šteti za opravljeno.
Gradbeno dovoljenje z dne 5. 2. 2009 je tako v času vložitve zahteve za vračilo plačanega komunalnega prispevka (2. 11. 2012), kot v času odločanja organa prve stopnje (27. 11. 2012), še veljalo. Pogoj za vračilo komunalnega prispevka iz desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je v primeru izdaje gradbenega dovoljenja njegova neveljavnost, v času odločanja zato še ni bil izpolnjen, zahteva tožnice pa je bila preuranjena. V zakonu pa ni podlage, da bi bila lahko podlaga za vračilo plačanega komunalnega prispevka tudi izjava investitorjev, da odstopajo od gradnje, kar zmotno meni tožnica.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - podporni zid - odmiki - pravica graditi - soglasje mejaša - načelo zaslišanja stranke - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je nepravilen, ker je upravni organ kot sestavni del gradbenega dovoljenja za gradnjo kamnitega podpornega zidu navedel le vodilno mapo (vključno s popravkom št. 1 iz decembra 2009) in načrt arhitekture (vključno s popravkom št. 2 iz januarja 2009), saj je s tem dovolil gradnjo, ki temelji na prikazu v skladu z geodetskim načrtom iz septembra 2009 in za katerega je organ ugotovil, da izkazuje gradnjo na sami meji. To pa tudi pomeni, da izrek ni v skladu z obrazložitvijo, ki se sklicuje na geodetski načrt, iz katerega izhaja lega spornega opornega zidu izključno na zemljišču investitorjev, to je vzdolž meje in ne na njej.
Upravni organ je s tem, ko tožnice ni seznanil s spremenjenimi okoliščinami zadeve (lega opornega zidu vzdolž meje in ne na njej) ter z listino, ki je to potrjevala, kršil načelo zaslišanja stranke. S tem ji je bila onemogočena obravnava pravno pomembnih dejstev in komentiranje novega geodetskega načrta.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. ZUS-1 člen 18, 18/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem - upravni spor - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ in ima v upravnem sporu položaj zastopnika javnega interesa tudi če tega Vlada od njega ne zahteva.
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru na tožbo ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, je obravnavani razpis nezakonit, saj ni imel podlage v ZVis oz. razpisana koncesija ni pomenila izvajanja njegovih določb.
Sodišče v upravnem sporu presoja ne le zakonitosti izpodbijane odločbe temveč tudi zakonitost javnega razpisa, ki je podlaga za njeno izdajo. V upravnem sporu se sicer ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je vsekakor lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča
Pri odločanju o obravnavanem predlogu za obnovo, ki je bil vložen v skladu z določbami ZUP, je treba upoštevati ne le razveljavitev 74. b člena ZGO-1 in njene učinke, ki izhajajo iz 44. člena ZUstS, ampak tudi 2. točko izreka odločbe U-I-165/09-34 glede uporabe predpisov, ki naj se upoštevajo ob odločanju o predlogu za obnovo postopka. V nasprotnem primeru bodo v ugodnejšem položaju predlagatelji obnove postopka, ki jim je to omogočila 2. točka izreka ustavne odločbe, od tistih, ki so to storili v skladu z ZUP in so že tedaj zatrjevali pravni interes na drugi pravni podlagi (ne na ZGO-1). Za tako razlikovanje sodišče ne vidi razumnega razloga, na kar ne more vplivati niti dejstvo, da gre v tej zadevi za uveljavljanje pravice do udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - reklamni stolp - reklamni pano - skladnost projekta s prostorskim aktom - urbana oprema - enostavno premakljiv objekt
Določbe PUP ne dajejo podlage za stališče, da lahko za urbano opremo štejejo le objekti, postavljeni na javnih površinah. Take omejitve namreč 21. alineja 9. člena PUP ne postavlja, sodišče pa meni, da ni ovire, da ne bi „enostavno premakljivi objekti“ oziroma „premeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin“ stali tudi na zasebnem zemljišču. Kot že rečeno, 16. člen PUP določa le merila za oblikovanje, tudi sicer pa zgolj iz tega, da omenja urbano opremo skupaj z objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine (med obema pojmoma je veznik „in“) ni mogoče sklepati, da bi omejeval postavljanje urbane opreme na javne površine.
Da je objekt „enostavno premakljiv“ še ne pomeni, da ga je mogoče prosto premikati, kot to očitno meni toženka. Nasprotno – v primeru, če predmet ne bi bil povezan s tlemi, sploh ne bi šlo za objekt v smislu gradbene zakonodaje oziroma urejanja prostora. Pojem „enostavne premakljivosti“ je torej treba razlagati relativno, v okviru zakonske opredelitve objekta, ki jo v bistvenem povzema tudi PUP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - možnost udeležbe v postopku - pravni interes
Čeprav tožniki niso upravičeni predlagatelji obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe, saj so predlog vložili po preteku 30 dni po objavi te odločbe, pri odločanju o njihovem predlogu ni mogoče upoštevati razveljavljenega prvega odstavka 62. člena ZGO-1, če so predlog vložili v roku, ki ga ZUP predvideva za vložitev obnove.
Zgolj dejstvo, da gre za sosednjo parcelo, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morali tožniki kot njihovi lastniki sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.