ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZSpo člen 64. ZUreP-1 člen 80. ZPNačrt člen 105.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Zakonskih določb 64. člena ZSpo ni mogoče razlagati tako, da športna društva in lokalne skupnosti, ki so na tej podlagi pridobile lastninsko pravico, olastninjenje nepremičnin lahko uveljavljajo kot oviro za vračilo nepremičnine v naravi v smislu tretjega odstavka 16. člena ZDen v absolutnem smislu.
Ovire za vrnitev nepremičnine v naravi je treba ugotavljati, kot so uveljavljane in v skladu z relevantnimi določbami ZDen o ovirah za vrnitev nepremičnin. Tudi če se uveljavlja oviro po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba obstoj kompleksa dokazati.
V postopku denacionalizacije je za odločanje pravno pomembno stanje ob vračanju. Glede na to upoštevanje stanja nepremičnine v času vračanja ne predstavlja kršitve 6. člena ZDen,
Zaključek o obstoju ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je organ v prvostopenjski odločbi pravilno oprl na ugotovitve o tem, da gre pri predmetnih nepremičninah za prostorski kompleks, namenjen športni dejavnosti, saj se na nepremičninah nahaja nogometno igrišče; ob tem pa iz dokumentacije upravnih spisov v zadevi izhaja, da je z dokazi v postopku izkazano, da sta celotni površini navedenih nepremičnin zaobseženi z igralno površino igrišča ter predstavljata (pretežni) del te igralne površine, v parcelacijskem elaboratu, ki je bil izdelan za potrebe denacionalizacijskega postopka, pa sta „že“ prikazani z dejansko vrsto rabe igrišče.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-6.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s primerjavo storitev prijavljene znamke, glede katerih je zaključila, da niso podobne storitvam prejšnje znamke Skupnosti tožnika, navaja zgolj, da je gospodarska panoga drugačna, da so različni ponudniki in končni potrošniki storitev, kraj njihovega izvajanja, namen storitev ter tržni oziroma distribucijski kanali. Ti kriteriji za odločitev glede (ne)podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo znamko tožnika so sicer pravilni, vendar pa jih toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretizirala in razložila, zakaj konkretno se posamezne sporne storitve prijavljene znamke razlikujejo od storitev prejšnje znamke tožnika. Pojasniti bi torej morala, kateri so ponudniki in končni potrošniki posameznih prijavljenih storitev, za razliko od ponudnikov storitev prejšnje znamke tožnika, konkretno kateri je kraj njihovega izvajanja, namen ter tržni oziroma distribucijski kanali.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje specialističnega naziva na podlagi dela
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, da odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstajajo 4 taksativno naštete ovire, katerih tožena stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni presojala. Pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti tožena stranka poleg zgoraj navedenih predpostavk preverja obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti (1. in 3. točka prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP), ki se opravi z vpogledom v evidence. Glede ostalih pogojev (ovir) po 2. točki prvega odstavka (če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke) in po 4. točki prvega odstavka tega člena (stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ali prevzema obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položaj, ali razpolaga s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo), pa tožena stranka, glede na spisovno izkazane okoliščine sama presodi njihov obstoj. Ker teh okoliščin ni presodila, je bila njena odločitev preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje spora - odškodninski zahtevek
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po ugotovitvi, da tožnica ni vložila pritožbe zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, kar naj bi pomenilo, da si ni dovolj prizadevala za izvensodno rešitev spornega razmerja v smislu določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP. Določba 7. člena ZBPP vključuje v pojem „sodni postopki“ tudi izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka, ki je ta pojem razširila tudi na reševanje spornih vprašanj (tudi odškodninskih zahtevkov) v institucije, ki niso pristojne za reševanje izvensodnih zahtevkov, prekoračila namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije centra za socialno delo z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru določb 120. člena ZZZDR in 88. člena ZSV ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti
Res je, da je v izreku izpodbijanega sklepa o izvršbi navedeno, da se z njim nadomestita tudi dva začasna sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Nista pa, kot izhaja tudi iz odločbe o pritožbi, predmet tega davčnega postopka, pač pa sta bila izdana v skladu s 111. členom ZDavP-2 in sta predmet samostojnih postopkov s samostojnimi pravnimi sredstvi. Te je tožnica v postopku tudi uporabila. S presojanjem, ali so bili začasni sklepi o zavarovanju izpolnitve njene obveznosti do davčnega organa izdani pravilno in zakonito, bi prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev oziroma dvakratnega odločanja o isti stvari, kar pa ni dovoljeno.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Tožena stranka mora celovito oceniti in konkretno obrazložiti, kateri pogoji so oziroma niso izpolnjeni za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU. V primeru, da bo ugotovila, da so računi popolni in da je bilo blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene s strani izdajatelja računov ali njegovih podizvajalcev, pa bo morala, glede na konkretne okoliščine primera, jasno in celovito oceniti in analizirati objektivna dejstva, jih povezati v smiselno celoto in navesti, katere so tiste relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - obnova postopka - ničnost odločbe - začasno zadržanje izvršitve odločbe
Ker pa je izrečena prepoved priključka na električno in vodno omrežje ukrep, določen po samem zakonu, prvostopenjski organ ni imel podlage oziroma pravno utemeljenega razloga za presojo morebitne (ne)sorazmernosti izrečenega ukrepa po 7. členu ZIN in zato sodišče ne more slediti tožbenemu očitku o izrečenem ukrepu kot hudem posegu v varovano življenjsko potrebno dobrino tožnice in njene družine. Ukrep je bil izrečen tožnici z inšpekcijsko odločbo z dne 25. 3. 2008, ki ni predmet presoje tega upravnega spora, odločba z dne 15. 1. 2009 o naložitvi odklopa z nizkonapetostnega omrežja nelegalno zgrajenega objekta oziroma objektov pa je le izvršitev te odločbe.
S tem, ko je bila tožnici odločba z dne 15. 1. 2009 vročena kot stranki, je imela tožnica možnost zoper njo vložiti pritožbo, česar pa ni storila in je zato odločba postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka za tožnico in ne, kot to zmotno meni tožnica, že s potekom časa po njeni izdaji in nevloženi pritožbi A.
Predlog za obnovo postopka ni utemeljen, saj je bil z vročitvijo odločbe z dne 15. 1. 2009 razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP odpravljen.
ZBPP člen 20, 20/1, 32, 32/1, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Organ za BPP je bil dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP. Ker tožnica prošenj za BPP ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njene prošnje vsebujejo zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja BPP, nimajo pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
V ponovljenem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči je tožena stranka sprejela pravilno odločitev glede na to, da je pravdno sodišče prosilčev predlog za obnovo postopka zavrglo. To je okoliščina, na podlagi katere je tožena stranka pravilno presodila, da dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v istem pravdnem postopku, ne bi imelo izgledov za uspeh in ga torej ni razumno vlagati.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.
ZRRD člen 2, 3, 4, 12, 37. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti.
koncesija - javni razpis za podelitev koncesije - napačna uporaba materialnega predpisa
Toženka je v postopku predmetnega javnega razpisa napačno uporabila določbe ZRRD, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ ponovno odločati o vlogi tožnika, brez upoštevanja pogoja iz 4. točke predmetnega javnega razpisa.
V zvezi z nadomestno gradnjo ni razvidno, ali je bilo poleg gradbenega dovoljenja za novogradnjo upoštevano tudi gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječega objekta (vrtca) ter dejstvo, da je bilo dovoljenje za gradnjo novega objekta izdano po spremembi ZGO-1. V zvezi z zagotovitvijo sredstev za operacijo pa ni razvidno, kateri Načrt razvojnih programov je bil pri odločanju upoštevan, oziroma ali je bil upoštevan tudi NRP 2013-2016.
Ker izpodbijani sklep razlogov v tej zvezi nima, tožena stranka pa jih tudi ni podala na naroku, čeprav je to možnost imela, je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža v zavodu - vrednost kapitala ob odsvojitvi - aneks k prodajni pogodbi - obličnost pogodbe - notarski zapis
Sodišče se z razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje utemelji neupoštevanje predloženega aneksa, ne strinja. V zadevi gre namreč nesporno za odplačni prenos dela pravic ustanovitelja v pravni osebi s statusom zavoda. Z ZZ pa sklenitev pogodbe o odsvojitvi ustanoviteljskih pravic v zavodu v obliki notarskega zapisa ni predpisana.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je odločitev o zavrženju vloge utemeljila z navedbo, da tožnica ne v postavljenem roku ne do izdaje izpodbijane odločbe ni predložila vseh dne 1. 7. 2013 zahtevanih listin, in sicer pisne izjave, v kateri naj bi se določno izjavila o vsakem posameznem dolgu (kdaj, kako in zakaj je nastal, kdo je upnik, iz kakšnega naslova je nastal, višino dolga, koliko je že poravnala, na kakšen način je dolg nameravala plačati ko je nastal, itd...) ter predložitvijo listin za vsak posamezni dolg. Gre za listine in dokazila, zaradi katerih vloga v smislu 66. člena ZUP ni bila nepopolna, zato tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgla.