Zgolj za zamenjavo kritine gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo le za zamenjavo kritine. Tožnica namreč ne ugovarja ugotovitvam inšpekcijskega postopka, da je bilo z objekta odstranjeno celotno ostrešje in podstrešni zidovi ter izvedeni novi zidovi in ostrešje. Zato ni mogoče govoriti, da gre le za izvedbo posegov, ki pomenijo vzdrževanje, s katerim ne bi bilo poseženo v konstrukcijo objekta (10.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja, verjetni izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitno nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe, zato gre po določbi 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Da je šlo za posege v smislu 7.2 točke 2. člena ZGO-1, izhaja že iz jasnega opisa izvedenih del v 2. točki izreka izpodbijane odločbe in prvega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe. Tudi sodišče meni, da je bila z naštetimi deli, s katerimi je bilo poseženo v ostrešje in zidove, spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo.
Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba nove terase gradnja novega konstrukcijskega elementa.
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nepremičnina - hipoteka
Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Določilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je treba razlagati v smislu, ali želi prosilec s pravnim sredstvom, za katerega prosi za BPP, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve BPP. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v nikakršni povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je treba ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno; pričakovanje, da bo oproščen, pa to po svoji naravi ne more biti.
Tožnika nista dokazala, da bi za gradnjo hiše izdano gradbeno dovoljenje vključevalo tudi dovoljenje za gradnjo nadstrešnice, ki jo je zato treba šteti za nelegalno zgrajen objekt.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2. ZEKom-1 člen 126, 126/4, 126/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - škodni test - konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem
Toženka je nepravilno interpretirala prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v smislu, da mora biti tudi na samem dokumentu označeno, da gre za poslovno skrivnost, in da ni dovolj, če družba s posebnim aktom določi, da so določeni podatki poslovna skrivnost. Nato je zavzela še drugo pravno stališče, in sicer, da poslovna skrivnost ni podana tudi zato, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne izvaja, če sploh ne gre za poslovno skrivnost. Toženka pa izmenično enkrat zagovarja rezultat škodnega testa, drugič navaja, da sploh ne gre za poslovno skrivnost, ti dve pravni argumentaciji pa se medsebojno izključujeta. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti.
Prav gotovo ne gre za poslovne skrivnosti v delu zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona; kljub temu pa gre lahko za poslovne skrivnosti v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost, in za ta del podatkov bo morala tožena stranka izvesti škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem bo lahko upoštevala pravilno stališče, da se zavezanec po ZDIJZ ne more izogniti dostopu do informacije javnega značaja s tem, da podatke o tržni dejavnosti in dejavnosti na podlagi javne službe ne evidentira ločeno. Pri izvedbi škodnega testa tudi ni brez vsakršnega pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni več dopustno presojati.
dostop do informacij javnega značaja - od drugega organa pridobljena informacija - zapis seje vlade - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Pri presoji, ali je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba vsakič od primera do primera, glede na konkretne okoliščine, oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa.
Breme dokazovanja, da bi razkritje zahtevane informacije (konkretno je to zapis obravnave določene točke seje Vlade RS) s standardom onkraj dvoma je na strani tožnika – Vlade RS, saj ta najbolje pozna in zato lahko opiše in izkaže motnje pri delovanju organa.
Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ med informacije javnega značaja uvršča informacije, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali jih je pridobil od drugih oseb. V ZDIJZ ni podlage za stališče, da bi organ v primeru, če informacijo dobi od drugega organa, moral slediti stališču tega drugega organa, o tem da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba škodnega testa ali /in testa javnega interesa pride(ta) v poštev samo, če se pred tem ugotovi, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - osončenje
Osončenost zaradi nameravane rekonstrukcije objekta ne bo zmanjšana. Investitorka je namreč v zvezi s tem predložila strokovno mnenje o osončenju, iz katerega izhaja, da bosta objekta vzajemno in enakotrajno osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja, določenega v prostorskem aktu.
Pogoji za pogojni odpust so določeni v 88. členu KZ-1 in se nanašajo na dolžino prestane kazni zapora ter prognozo, da obsojenec ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višina izrečene kazni pa na odločitev o pogojnem odpustu nima vpliva, saj se višina kazni lahko izpodbija le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitev sodišča, s katero je bila kazen izrečena.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/2, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vstop v državo brez uradnega dokumenta - begosumnost
To, da je prosilec za mednarodno zaščito brez dokumentov, samo po sebi še ni zadosten razlog za ukrep omejitve gibanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ampak se je tožnik v drugih državah članicah EU, kjer je prav tako zaprosil za mednarodno zaščito, predstavljal z drugimi osebnimi imeni oziroma dal lažne osebne podatke. Že iz tega razloga je imela toženka tehtne razloge za dvom v njegovo istovetnost in je zato omejitev gibanja utemeljena na podlagi 1. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Sodišče se tudi ne more strinjati s tožnikom, da njegovo ilegalno prehajanje meja ne kaže na begosumnost, saj ni mogoče prezreti dejstva, da je tožnik ilegalno prehajal meje številnih držav članic EU, vse do prihoda v Slovenijo in ne le do prve varne države. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da ni podanih nobenih okoliščin, ki bi kazale na namen tožnika zapustiti ozemlje Slovenije pred zaključkom postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - napotnica - odmera stroškov in nagrade odvetniku
Organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o priznanju nagrade za nudenje brezplačne pravne pomoči ni vezan na odločitev o stroških v zadevi, za katero je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.