brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja
V obnovljenem postopku je bilo na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda pri družbi A. d.d. - v stečaju ugotovljeno, da je navedena družba tožnici izplačevala določene zneske gotovine, za katero ne tožnica ne družba nista dokazali, da je bila porabljena za poslovanje družbe oziroma da je bila vrnjena družbi. Obravnavana izplačila je zato šteti za druge prejemke iz delovnega razmerja, ki pri prvotni odmeri dohodnine tožnice niso bili upoštevani in se zato upoštevajo v postopku obnove.
zahteva za izdajo fotokopij izpisov - pravni interes
V konkretnem primeru je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnice za izdajo fotokopij iz razloga, ker z zahtevanimi listinami ne razpolaga, razen v enem primeru. Za vpogled v to listino oziroma za fotokopijo te listine, pa je treba izkazati pravni interes, ki pa ga tožnica ni izkazala.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev soglasja za mediacijo
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku, pravilno ocenila, da tožnik s tem ni izpolnil pogoja iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP. Res je sicer, da je bila ponudba za mediacijo poslana le tožniku osebno in ne njegovemu odvetniku. Je pa tožena stranka po tem, ko je bilo s strani druge stranke dano soglasje za mediacijo, o tem seznanila tožnikovega odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za odločanje relevantni predpis - obvezna obramba - pripor - zagrožena kazen zapora
Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.
Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Kot pogoj za odobritev BPP se zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Tako je organ za BPP po določbi 24. člena ZBPP dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi.
Očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral prvostopenjski organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
V zahtevi za dopolnitev in pojasnitev ponudbe z dne 8. 10. 2012 je prvostopenjski organ še pojasnil, da bo kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval seštevek stroškov vseh treh ponujenih cen v celotnem predvidenem obdobju trajanja koncesijskega razmerja, tj. predvidoma za obdobje 2013-2027, iz odločbe pa izhaja, da je upošteval le ceno storitve za 2013, ne pa za celotno obdobje, kar pomeni, da je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi in tudi s tem zagrešil kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga - razširitev zahtevka
Tožnica je v svoji vlogi, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, zaprosila za obročno plačilo davčnega dolga. Prošnja za odpis davčnega dolga, ki jo je prvič dala v pritožbi, pomeni razširitev zahtevka, ki v skladu z določbami ZUP ni dopustna, zato je pritožbeni organ pritožbene ugovore v tej zvezi utemeljeno zavrnil.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
V 271. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. To je po presoji sodišča zadnja možnost, ko lahko zavezanci uveljavljajo navedeno olajšavo.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor upnika
ZFPPIPP v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. tč. prvega odstavka) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. tč. prvega odstavka). Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja, verjetni izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitno nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe, zato gre po določbi 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Da je šlo za posege v smislu 7.2 točke 2. člena ZGO-1, izhaja že iz jasnega opisa izvedenih del v 2. točki izreka izpodbijane odločbe in prvega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe. Tudi sodišče meni, da je bila z naštetimi deli, s katerimi je bilo poseženo v ostrešje in zidove, spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo.
Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba nove terase gradnja novega konstrukcijskega elementa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 člen 3, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c. ZMZ člen 59, 59/3.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - umik prošnje za mednarodno zaščito
Toženka je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo tožnik predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - tožba na razveljavitev sodne poravnave - dedni dogovor
Tožnik ne ugovarja ugotovitvi organa, da želi BPP za pravdni postopek, v katerem izpodbija sodno poravnavo, sklenjeno 16. 6. 2006, in dedni dogovor, sklenjen 23. 11. 2006. Tožbi v upravnem sporu tudi prilaga tožbo, na kateri je naveden datum 28. 5. 2013, ki jo je vložil zaradi ugotovitve ničnosti dednega dogovora z dne 23. 11. 2006 in sodne poravnave z dne 16. 6. 2006. Glede na to je očitno, da tožnik s tožbo z dne 28. 5. 2013 in z vlogami z dne 5. 8. 2013 oz. 2. 8. 2013 in 22. 8. 2013, na katere se sklicuje tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi BPP, sodne poravnave in dednega dogovora ne more izpodbijati, saj gre za vloge, ki so vložene več kot šest let od dneva njune sklenitve. Triletni rok za izpodbijanje sodne poravnave in dednega dogovora iz leta 2006 iz 393. člena ZPP je torej potekel že leta 2009.
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. To pa v obravnavanem primeru, ko so spremenjene bistvene lastnosti objekta (gabarit in posledično odmiki, etažnost ipd.), po presoji sodišča ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nepremičnina - hipoteka
Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.