brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za odločanje relevantni predpis - obvezna obramba - pripor - zagrožena kazen zapora
Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.
Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje
Za odločitev je bistveno, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in ne sodi v pristojnost davčnega organa, zato se v postopku odmere davka na dediščine in darila obravnava po pravilih ZUP za reševanje predhodnega vprašanja.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Glede na to, da je v predmetnem denacionalizacijskem postopku stranka z interesom nastopala kot zavezanec (pasivna stranka), vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa kot upravičenci (aktivna stranka), kar pomeni, da gre za nasprotujoče si interese denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, je treba v zvezi z vprašanjem povrnitve stroškov postopka uporabiti določbi drugega in tretjega odstavka 114. člena ZUP/86.
V skladu z določbami Odvetniške tarife, podatki v upravnem spisu ter priglašenimi in obrazloženimi stroški odvetnika je prvostopni organ tudi po višini pravilno odločil o stroških zastopanja zavezanca, stranke z interesom, ki so bili potrebni in opravičeni v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - umik vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj
V zadevi je bistveno za odločitev, da tožnica v vlogi za dodelitev BPP ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo njenega premoženja. Zato je potrebno šteti, da je te podatke zamolčala. Že omenjeno dejstvo pa je dovolj za izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP. S kasnejšim umikom vloge za dodelitev BPP tudi po mnenju sodišča ni mogoče zagovarjati stališča tožnice, da posledično ni prišlo do izpolnitve zakonskega stana iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih ZPIZ, pravilna in zakonita.
- ureditev meje - evidentiranje urejene meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva strinjanja s predlagan mejo
Tožnika se s predlagano mejo nista strinjala, zato je organ prve stopnje v skladu z 39. členom ZEN tožnika pozval, da v 30 dneh po prejemu poziva sprožita sodni postopek ureditve meje. Ker tožnika sodnega postopka nista sprožila v postavljenem roku, čeprav sta bila opozorjena na pravne posledice, se šteje, da se na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN strinjata s potekom meje.
ZKme-1 člen 57. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/3, 64/4.
nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo sredstev - zavrnitev zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
V 271. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. To je po presoji sodišča zadnja možnost, ko lahko zavezanci uveljavljajo navedeno olajšavo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor upnika
ZFPPIPP v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. tč. prvega odstavka) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. tč. prvega odstavka). Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 člen 3, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c. ZMZ člen 59, 59/3.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - umik prošnje za mednarodno zaščito
Toženka je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo tožnik predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, ker gre za dvoetažen objekt, namenjen bivanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - tožba na razveljavitev sodne poravnave - dedni dogovor
Tožnik ne ugovarja ugotovitvi organa, da želi BPP za pravdni postopek, v katerem izpodbija sodno poravnavo, sklenjeno 16. 6. 2006, in dedni dogovor, sklenjen 23. 11. 2006. Tožbi v upravnem sporu tudi prilaga tožbo, na kateri je naveden datum 28. 5. 2013, ki jo je vložil zaradi ugotovitve ničnosti dednega dogovora z dne 23. 11. 2006 in sodne poravnave z dne 16. 6. 2006. Glede na to je očitno, da tožnik s tožbo z dne 28. 5. 2013 in z vlogami z dne 5. 8. 2013 oz. 2. 8. 2013 in 22. 8. 2013, na katere se sklicuje tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi BPP, sodne poravnave in dednega dogovora ne more izpodbijati, saj gre za vloge, ki so vložene več kot šest let od dneva njune sklenitve. Triletni rok za izpodbijanje sodne poravnave in dednega dogovora iz leta 2006 iz 393. člena ZPP je torej potekel že leta 2009.
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. To pa v obravnavanem primeru, ko so spremenjene bistvene lastnosti objekta (gabarit in posledično odmiki, etažnost ipd.), po presoji sodišča ni mogoče.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 16, 20.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - kozolec
Tožnik ne izpodbija ugotovitev toženke, da gre za objekt približne dolžine 12,00 m in višine 5,00 m, oblike enojnega kozolca, ki je sestavljen iz štirih betonskih stebrov na razdaljah 4,00 m, ki so v ravni liniji zabetonirani v točkovne AB temelje, med katerimi so late. Ker predmetni objekt ni lesena konstrukcija, pač pa gre za betonsko konstrukcijo s točkovnimi betonskimi temelji, že zato ne gre za kozolec, ne glede na to, za kaj se bo uporabljal.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastništva objekta
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil objekt kupljen po tem, ko je bil že v celoti zgrajen, torej tožnik ne more biti investitor. V določbi 152. členu ZGO-1 res ni določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec oziroma komu se izrečejo ukrepi v primeru nelegalne gradnje, je pa to mogoče ugotoviti s pomočjo razlage določbe prvega odstavka 157. člena ZGO-1, po kateri je zavezanec za plačilo investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je nedovoljena gradnja oziroma objekt. Prav tako je v zadevi potrebno upoštevati, da je inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta vezan na lastnost objekta (da za objekt ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje), torej ne more biti sporno dejstvo, kdo je zavezanec v primeru prenosa lastništva takega objekta.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
Iz ugotovitve upravnega organa druge stopnje, ki ji tožnik v tožbi ni ugovarjal, izhaja, da obravnavani objekt po podatkih iz registra nepremičnin še vedno nima katastrskega vrisa. Ker so podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin, prevzeti med drugim tudi iz zemljiškega katastra in katastra stavb to pomeni, da zemljišče pod stavbo (stavbišče) še ni evidentirano v zemljiškem katastru, stavba pa ne v katastru stavb. Pogoj evidentiranja iz prvega oziroma drugega odstavka 197. člena ZGO-1 v času odločanja zato še ni izpolnjen in je odločitev toženke pravilna že iz tega razloga.