pritožba - davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnik je pritožbo nesporno vložil po izteku 8-dnevnega roka (157. člen ZDavP-2), zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgla kot prepozno.
Tožnik v postopku ni nasprotoval načrtovani gradnji, zahteval je le, da stranke in objekt ne posegajo v njegovo zemljišče. Ker tožnik v tem pogledu ni navedel okoliščin, ki bi kazale, da izpodbijano gradbeno dovoljenje posega v njegove pravice, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo po odločbi o izravnavi - namenska razlaga - naknadna izravnava za obračun stroškov
V izračun stroškov je treba z namenom izravnave vključiti vse nastale stroške, tudi tiste, ki so bili ministrstvu sporočeni po izteku predpisanega roka. Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok, zato izravnava za stroške, katerih obračun dobi ministrstvo po preteku tega roka, ni nezakonita, ampak je treba izravnavo opraviti naknadno.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - vpis gerk v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je lastnik, zakupnik oziroma da ima soglasje lastnika za uporabo predmetnih vinogradov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za njihov vpis k njegovemu kmetijskemu gospodarstvu.
upravni spor - sklep o postavitvi izvedenca - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o postavitvi izvedenca v inšpekcijskem postopku ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - objekt - stebri na kovinskih valjčkih
Leseni del objekta je postavljen na betonsko talno ploščo in nanjo pritrjen preko kovinskih oblog južnega dela objekta, s katerim je spojen tudi severni del objekta. Poleg tega je neizpodbijana tudi ugotovitev, da so na objektu nameščeni žlebovi in odtočne cevi ter odtoki, vgrajeni v betonsko ploščo, kar le potrjuje, da je omenjena betonska plošča sestavni del objekta. To pa pomeni, da je celotni objekt – garaža z nadstreškom – s tlemi povezana stavba. Zato je pravno nepomembno, ali stik med betonsko ploščo in navpičnimi deli objekta predstavljajo kovinski valjčki – celo če investitor „odpelje garažo z nadstreškom“, to lahko stori le brez talne betonske plošče in brez vgrajenih odtokov.
Vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, so obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja (drugi odstavek 54. člena in prvi odstavek 55. člena ZUN). Zato pristojni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Sodišče zato enako kot v prvem postopku, tudi tokrat kot neupoštevne zavrača ugovore lokacijske narave (bivanjske razmere, osončenje, hrup).
Tožbene navedbe, da je treba nepodpisano odločbo šteti za neobstoječo, ki se naslanjajo na starejšo sodno prakso in del teorije se nanašajo izključno na podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala oziroma je pooblaščena za odločanje.
Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Obstoj zahteve je pogoj za začetek in vodenje postopka, stranka pa lahko na obseg pravnega interesa, ki ga uveljavlja v upravnem postopku, vpliva s spremembo zahtevka ali z umikom zahteve. Če stranka svoje zahteve ni umaknila, pa je njen pravni interes opredeljen z zahtevo za izdajo ugodilne odločbe, zato za pritožbo zoper tako odločbo nima pravnega interesa.
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZV-1 člen 153, 153/10. ZUreP-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/2-3, 84.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje - soglasje izdano po poteku zakonskega roka - fikcija, da je soglasje dano - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezakonitost prostorskega akta - začasni ukrepi za zavarovanje prostora
Odločitve o zavrnitvi gradbenega dovoljenja ni mogoče opreti na odločitev o zahtevi za izdajo vodnega soglasja, izdani po poteku zakonsko določenega roka.
Obravnavani pogoj iz prostorskega akta je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov. ZUreP-1 namreč v 84. členu omejuje njihovo časovno veljavnost.
inšpekcijski postopek - vpogled v spis - pravna korist
Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tožnik pa z navedbami v zahtevi za vpogled v upravni spis ni izkazal zahtevane stopnje verjetnosti pravne koristi. V zahtevi namreč niti ni zatrjeval, da pridobitev podatkov želi v povezavi z varstvom lastnega pravnega položaja, pač pa je navedel, da je pridobitev podatkov utemeljena s "splošnim pravnim interesom razumevanja enakosti pred zakonom".
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4. ZUP člen 164, 164/2, 237, 237/2, 237/2-7.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi navedel le, da predloženih izjav tožnic in drugih oseb ni upošteval, ker naj ne bi bile verodostojne, ne da bi pojasnil, zakaj jih ocenjuje kot take. Zato taka pomanjkljivost obrazložitve sodišču ne omogoča preizkusa sporne ugotovitve, da objekt ni obstajal pred letom 1968. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/2. ZOsn člen 64, 65, 66.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delu organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če bi bila oba pogoja izpolnjena, bi prišel v poštev še test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker ZDIJZ nima izrecne določbe, da organ razkritje zahtevanega podatka zavrne, če poseben predpis prepoveduje dostop javnosti do zahtevane informacije, je treba vprašanje pravilne razlage in uporabe 64. in 65. člena ZOsn presojati v povezavi z drugim pogojem iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju tožnika. Ta ni izkazal prav nobene motnje v zvezi z zbiranjem in analiziranjem podatkov o rezultatih nacionalnega preverjanja znanja. Prav gotovo bi sicer motnje pri tožniku nastale, če bi bil z odločbo zavezan razkriti podatke v smislu razvrščanja osnovnih šol, po ZOsn pa tega ne bi smel storiti. Vendar je pravilno stališče toženke, da razkritje zahtevanih informacij ne pomeni, da bo tožnik razvrščal osnovne šole. Prepoved razvrščanja šol na podlagi podatkov in analiz o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se nanaša na javne zavode in ne na uporabnike izobraževalnih storitev v osnovnih šolah, kot je prosilec za dostop do predmetnih informacij. Treba je namreč zavarovati pravni vidik razlike med razvrščanjem s strani javno-pravnih subjektov po ZOsn in omogočanjem razvrščanja. Med strankama pa ni sporno, da predložitev zahtevanih dokumentov ne pomeni hkrati tudi že razvrščanja šol, ampak bi razkritje omogočilo morebitno razvrščanje šol s strani prejemnikov informacij.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - korist varovanca
Pri odločanju o skrbništvu je glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tožbe ne izhaja, da bi tožnik varoval osebnost in pravice varovanke, saj je njen interes, ki ga je v postopku tudi sama nedvoumno izrazila, da želi za svoje pravice in koristi v celoti skrbeti sama. Če se tožnik z njenimi odločitvami ne more strinjati, to ne pomeni razloga za to, da bi še naprej ostala pod skrbništvom. Glede na izpeljani dokazni postopek je namreč tudi po mnenju sodišča varovanka naloge, ki so bile prenesene na tožnika kot skrbnika za posebni primer, zmožna opravljati sama oziroma s pomočjo svojih sorodnikov. Zato je organ prve stopnje tožnika utemeljeno razrešil skrbniških dolžnosti. V primeru spremembe zdravstvenega stanja varovanke pa se lahko ponovno odloča o postavitvi skrbnika.
ZUP člen 147, 147/1, 147/3, 260, 260-1, 260-4, 263, 263/4, 263/5, 267. ZVV člen 2, 2-3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
V tožbi izpostavljeno vprašanje, od kdaj naprej je mogoče šteti, da je majhen otrok lahko zavestno aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma boju, ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi lahko bilo kot samostojna celota predmet drugega postopka (in bi ga kot takšno lahko pristojni organ s svojo odločbo pozneje v bistvenih točkah drugače rešil), pač pa gre za vprašanje uporabe materialnega prava, to je določb tretje alineje 2. člena ZVV, ki kot pogoj za priznanje statusa vojnega veterana določajo udeležbo v narodnoosvobodilni vojni Slovenije. Glede na povedano sta upravna organa pravilno ugotovila, da obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP ni verjetno izkazan in da zato tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 263. člena ZUP, ki omogoča obnovo postopka po poteku objektivnega triletnega roka od dokončnosti odločbe.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Dovoljenje za prebivanje se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Če toženka ugotovi razloge za domnevo, da tujec nima namena delati v skladu s pogodbo in delovnim dovoljenjem, zaradi katerega naj bi mu bilo izdano tudi dovoljenje za prvo prebivanje, to lahko zadošča za ugotovitev, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, in ni treba, da bi morala biti izkazana tudi kakšna okoliščina v zvezi z dotedanjimi tujčevimi protipravnimi ravnanji po prekrškovnem ali kazenskem pravu.
Tožnik uveljavlja, da gre za diskriminacijo, pri čemer sodišče predpostavlja, da kot temelj diskriminacije uveljavlja narodnostno pripadnost iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za to, da bi se dokazno breme prevalilo na toženko, bi v tožbi moral izkazati vsaj domnevo, da je do diskriminacije prišlo, česar pa tožnik ni storil, saj je le pavšalno navedel, da ga toženka diskriminira, ker prihaja iz Kosova.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere so že bile izdane pravnomočne zavrnilne odločbe. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilnih odločb nista spremenila, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob uporabi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikov zahtevek zavrgel.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zaključek tožene stranke o napačni uporabi materialnega prava je preuranjen, saj dejansko stanje v tej smeri ni bilo ugotovljeno, prav tako strankam ni bila dana možnost, da se o dejstvih, ki bi bila relevantna za takšen zaključek, izjasnijo. Skladno z načelo upravnega postopka bi drugostopenjski organ, če je smatral, da tožeča stranka ni predložila dokazil o pravici graditi za telefon in KTV priključek, tožnike moral pozvati k predložitvi le-teh.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo plačilo terjatve, ki se tožniku nalaga z odločbo, izvršeno pred pravnomočnostjo sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev, se postopek davčne izvršbe zoper tožnika ne uvede.
ZKme-1 člen 40, 40/2. ZUS-1 člen 28, 28/2, 69, 69/1.
molk organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev o pritožbi
Tožeča stranka je sicer poziv oziroma novo zahtevo za odločitev o njenem pravnem sredstvu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 poslala pred potekom štirimesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 40. člena ZKme-1, vendar pa v predmetni zadevi ni sporno, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno vse do vložitve tožbe v upravnem sporu, zato je po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
vročanje - oseba vročitev - datum vročitve - pomota pri vročitvi
Rokopis z besedami izpisanega datuma prejema poštne pošiljke na vročilnici je enak podpisu prejemnice, zato sodišče dvomi v navedbo tožnice, da je datum prejema vpisal poštar. Da je bila poštna pošiljka vročena tožnici ugotovljenega dne, pa je razvidno tudi iz žiga, ki ga odtisne pošta na vročilnici.