URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje člen 1, 2, 4, 6, 10, 14, 15, 18. ZGO-1 člen 3, 26. URS člen 33, 67.
ukrep medobčinskega inšpektorja - oglasni objekt - začasni oglasni objekt - vozilo - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - prepoved oglaševanja na zasebnih površinah
Glede na primeroma in odprto podano opredelitev začasnega oglasnega objekta je kot takšen oglasni objekt v smislu določb Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje mogoče šteti tudi na tovorni prikolici za osebna vozila vgrajeni pano z oglasnimi sporočili.
Navedeni odlok ne le zahteva dovoljenje občine za postavitev vsakega začasnega oglasnega objekta, pač pa oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne registrirane dejavnosti, v celoti prepoveduje. Za sprejem takšne ureditve bi morala biti podana jasna in neposredna zakonska podlaga, ki je v obravnavanem primeru ni.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito izključno z namenom odložitve prisilne odstranitve - preganjanje - resna škoda - samovoljna zapustitev azilnega doma - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani policije in teroristov ter da je preganjan, ker je pripadnik Berberov. Ker je s tem navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka; morala bi bodisi bolj konkretno izpeljati intervju s prosilcem ob sprejemu prošnje ali pa z njim izvesti osebni razgovor.
Toženka bi smela določilo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Dejstvo, da je trikrat samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil tekom postopka, je vsekakor okoliščina, ki ne govori v prid tožnikovi verodostojnosti, vendar v obravnavanem primeru ne zadošča za uporabo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vse tri tožnikove pobege je mogoče do neke mere pripisati njegovi mladostniški lahkomiselnosti in ne morejo biti odločilni za zavrnitev prošnje z argumentom, da je tožnik, ker ni počakal na konec postopka, prošnjo vložil samo za to, da bi preprečil prisilno odstranitev. Prav pa je, da so ti pobegi upoštevani v celoviti dokazni oceni o tožnikovi verodostojnosti, ko bo toženka v ponovnem postopku izvedla popoln ugotovitveni postopek.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega organa, za katero pa iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku vročena 18. 12. 2012, zato je naslednji dan 19. 12. 2012 začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta rok se je iztekel v četrtek 17. 1. 2013, zato je tožba, vložena dne 18. 1. 2013, vložena prepozno.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 65/5, 67, 67/2, 69, 69/1. ZVPSBNO člen 1, 1/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča - odškodninski zahtevek
Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda.
V postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za "sojenje" v smislu prvega odstavka 1. člena ZVPSBNO, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot nosilec sodne oblasti odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - kaznivo dejanje
Neizpolnjevanje pogoja po 3. členu ZUSDDD pomeni samostojno podlago za zavrnitev zahteve.
Toženka bi morala za zakonito zavrnitev ugotoviti, da tožnik predstavlja „resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes“ v času izdaje izpodbijane odločbe, pri čemer pa je ključno, da upošteva naravo storjenih kaznivih dejanj in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, da bi lahko zaključila, da tožnik tudi ob odločitvi o zahtevku za izdajo dovoljenja za prebivanje še vedno predstavlja tako kvalificirano grožnjo. Bistveno je upoštevanje kronologije storitve kaznivih dejanj in presoja obnašanja po prestani kazni, seveda tudi teža kaznivih dejanj.
tožba v upravnem sporu - sestavine tožbe - nepopolna tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnik kljub ponovnemu pozivu vloge z dne 15. 4. 2013, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu, ni dopolnil tako, da bi sodišče lahko ugotovilo, na kateri upravni akt se tožba nanaša, zato sodišče zadeve ne more vsebinsko obravnavati in jo je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 kot nepopolno zavrglo.
Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - cenitev sodnega cenilca
V obravnavnem primeru prvostopenjski organ vrednosti nepremičnine iz prodajne pogodbe ni mogel primerjati z njeno posplošeno tržno vrednostjo, ker ta nesporno ni bila ugotovljena.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko pri odmeri davka ni upošteval prodajne vrednosti iz pogodbe, temveč vrednost, določeno na podlagi cenitve sodnega cenilca.
ZDDV člen 40, 40/1, 40/1-7. Šesta direktiva Sveta 77/388/ES z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168.
DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V obravnavanem primeru temelji zavrnitev pravice do odbitka DDV na okoliščinah, ki same po sebi ne zadoščajo za zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.
Objektivne okoliščine na strani tožnika niso raziskane v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Zgolj navedba, da se s tem nadomestijo že vse izdane odločbe, za preizkus izpodbijanega upravnega akta, ki niti v obrazložitvi izrecno ne navaja, kateri upravni akti se z izpodbijano odločbo nadomeščajo in zlasti na kateri pravni podlagi, za presojo zakonitosti te odločbe ne zadostuje. Ta pravna določnost je še zlasti pomembna ob dejstvu, da gre že za več izdanih odločb, v tem upravnem postopku uvrstitve sporne kmetije med zaščitene. Upravni organ niti ne navaja, na kateri zakonski določbi ZUP temelji navedena odločitev. Tako ima po presoji sodišča izpodbijani upravni akt takšne pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti, zato ga je sodišče v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUS-1 odpravilo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je pravilno ugotovila, da obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo dejansko nahajal na Hrvaškem, in ker iz dokumentacije upravne zadeve ni mogoče z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavanje njegove prošnje odgovorna Slovenija ali Hrvaška, v katero je vstopil ilegalno iz Srbije ali iz BiH, je tožniku utemeljeno omejila gibanje. Obrazložila je tudi, da je le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zanesljivo zagotoviti, da bo tožnik zares ostal na območju Slovenije, zato po presoji sodišča ne gre za nesorazmeren in nepotreben ukrep.
Tožbeno stališče, da bi se moralo v času omejitve gibanja že vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ni pravilno, prvi odstavek 59. člena ZMZ namreč tega ne zahteva.
ZDoh-2 člen 4, 90, 90/3. ZGD-1 člen 64, 79, 94, 94/1, 94/2, 95, 96. URS člen 14.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - zavezanec za dohodnino - družba z neomejeno odgovornostjo - kogentne določbe - družbena pogodba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov
Pri družbah z neomejeno odgovornostjo se delež dobička, ki pripade posamezniku, pripiše njegovemu deležu na podlagi samega zakona. Čim pa je pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov obvezen, ni podlage ne za drugačno ureditev v družbeni pogodbi in ne za drugačen sklep družbenikov o uporabi dobička.
Z dohodnino se obdavči vsako povečanje ekonomske moči in ne le izplačilo dohodka. V obdavčitev z dohodnino so zato zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih je le-ta dosegla v davčnem letu, tako tisti, ki so ji bili izplačani, kot tudi tisti, ki so ji bili kako drugače dani na razpolago in med katere se zato lahko uvršča tudi pripis dobička oziroma povečanje kapitalskih deležev družbenikov. S pripisom se ne le poveča kapitalski delež družbenika, temveč je istočasno družbenik upravičen, da s svojim deležem pri dobičku (v breme kapitalskega deleža) razpolaga.
Drugačna obdavčitev družbenikov osebnih družb od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1, dvigne iz blagajne družbe, ne da bi se zahtevala odločitev skupščine oziroma ostalih družbenikov, kot je to predpisano za kapitalske družbe. Gre za možnost individualne odločitve družbenika o izplačilu dobička že na podlagi pripisa, ki se zato utemeljeno šteje za obdavčljivo razdelitev dohodka, še preden je le-ta tudi dejansko izplačan.
ZKme-1 člen 4. SPZ člen 49. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4., osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 11, 13, 13/1, 13/1-3, 13/2. ZUP člen 144.
javni razpis - razvoj podeželja - prevzem kmetije - zaščitena kmetija - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.
Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila - domneva strinjanja s predlagano mejo
V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.
V danem primeru je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršila pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - subjektivni element - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je izpodbijana odločba nezakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo, in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin niti ni izvedel dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.